Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cpg 247/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CPG.247.2005 AI generated

Appeal dismissed; contract signed before invoice date means statute of limitations expired. Court upheld first-instance judgment on statute of limitations. Parties agreed contract signed before notarization. Court found evidence consistent with pre-invoice signing. Statute of limitations expired before claim filed. Appeal rejected due to lack of procedural violations. Court applied principle of free evaluation of evidence. Decision based on contract terms and signing dates.

Case Number VSL sodba I Cpg 247/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court dismissed the appellant's request to overturn the first-instance judgment, which had rejected the tenant's claim for rent due to the expiration of the statute of limitations. The tenant argued the contract was signed on August 1, 1998, based on an invoice, while the landlord contended the agreement was finalized only after notarization in August 1998. The court found the parties' testimonies consistent regarding the pre-invoice signing date, establishing that the limitation period had already expired when the lawsuit was filed.

Legislator headnote

AI generated

Article 140 of the Civil Code; Article 141 of the Civil Code: The statute of limitations for a contractual claim begins to run from the date the obligation becomes due, which is determined by the actual signing of the contract rather than the date of a subsequent invoice or notarization.

Keywords

AI generated
statute of limitations contract signing date civil procedure appeal rent claim dismissal free evaluation of evidence

Cited Legislation

AI generated
Article 140 of the Civil Code
Article 141 of the Civil Code
Article 350 of the Civil Procedure Act
Article 353 of the Civil Procedure Act
Article 165 of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 74.550,00 SIT

stroškov pritožbenega postopka v 15-tih dneh po vročitvi te sodbe, v

primeru neplačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka

do plačila.

[JEDRO]

Glede na določbo 1. odst. 9. čl. pogodbe je prvostopno sodišče kot

datum zapadlosti obveznosti tožene stranke po iz odst. 5. čl. pogodbe

pravilno štelo datum, ko sta pogodbeni stranki pogodbo podpisali. Ker

je od tega trenutka dalje tožeča stranka imela upravičenje terjati

izpolnitev obveznosti, je s tem tudi pričel teči zastaralni rok za

uveljavljanje te terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče razveljavilo sklep o

izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Ig 2001/00758 z dne

27.9.2001 v 1. in 3. točki izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek na

plačilo 1,686.858,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.8.1998

do plačila ter izvršilnih stroškov v znesku 50.400,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.9.2001 do plačila. Tožeči stranki

je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku

462.298,00 SIT ter izvršilnih stroškov v znesku 15.300,00 SIT, vse z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.1.2005 do plačila.

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh

pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da

izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi,

podrejeno temu pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne

prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču

predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik v pritožbi konkretizirano ni navedel, katere bistvene

kršitve določb pravdnega postopka naj bi storilo prvostopno sodišče,

zato je pritožbeno sodišče v tej smeri izpodbijano sodbo preizkušalo

samo v okviru uradnega preizkusa po 2. odst. 350. čl. ZPP, v okviru

katerega pa tovrstnih kršitev v izpodbijani sodbi ni ugotovilo.

Prvostopno sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi

ugotovitve, da je pred vložitvijo tožbe dne 31.7.2001 že iztekel

triletni zastaralni rok za uveljavljanje terjatve tožeče stranke.

Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala z izstavljenim

računom št. 200 z dne 1.8.1998, s katerim je zaračunana enoletna

najemnina za prostor v Penzionu S. (A1) v znesku 1,686.858,00 SIT.

Tožeča stranka je podlago za izstavljeni račun utemeljevala na

določbi 2. odst. 5. čl. podnajemne pogodbe, sklenjene med pravdnima

strankama (A4), iz katere izhaja obveznost tožene stranke kot

podnajemnika, da takoj po sklenitvi pogodbe plača znesek enoletne

najemnine. Glede na določbo 1. odst. 9. čl. pogodbe je prvostopno

sodišče kot datum zapadlosti obveznosti tožene stranke po iz odst. 5.

čl. pogodbe pravilno štelo datum, ko sta pogodbeni stranki pogodbo

podpisali. Ker je od tega trenutka dalje tožeča stranka imela

upravičenje terjati izpolnitev obveznosti, je s tem tudi pričel teči

zastaralni rok za uveljavljanje te terjatve (1. odst. 361. čl. ZOR).

V zvezi z ugotavljanjem tega relevantnega dejstva (čas podpisa

pogodbe) je prvostopno sodišče izvedlo dokaze, ki sta jih ponudili

pravdni stranki. Pritožnik v pritožbi glede dokazne ocene

prvostopnega sodišča neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je

pri ugotavljanju datuma podpisa pogodbe zgolj sledilo izpovedi

zakonite zastopnice tožene stranke. Res je, da je prvostopno sodišče

s tem v zvezi sledilo izpovedi navedene zastopnice, ki je pojasnila

časovni okvir sklepanja pogodbe med pravdnima strankama in sicer, da

je pogodbo podpisala pred 16.7.1998. Pritožbena trditev, da je takšna

izpoved zastopnice tožene stranke nasprotna z njenimi prejšnjimi

izjavami, ni pojasnjena. Iz primerjave izpovedi, ki jo je zastopnica

tožene stranke podala na naroku dne 20.2.2003 in na naroku dne

11.1.2005, pa je razvidno, da se na prvem zaslišanju glede datuma

podpisa pogodbe ni določno opredelila. Na ponovnem zaslišanju dne

11.1.2005, pa je pojasnila, da je natančnejše podatke lahko podala na

podlagi preverjanja zadeve v arhivu. Na osnovi navedenega očitano

nasprotje v izpovedi zastopnice tožene stranke ni podano. Prvostopno

sodišče je pojasnilo razloge, zaradi katerih je izpoved zastopnice

tožene stranke štelo za verodostojno. Pred tem pa je kot bistveno

štelo izpoved same tožeče stranke na naroku dne 20.2.2003, da je bila

pogodba med pravdnima strankama prej podpisana, kot je bila overjena,

kakor tudi, da je bila podpisana preden je izdala vtoževani račun z

datumom 1.8.1998. Prvostopno sodišče je pri tem pojasnilo, zakaj ni

sledilo drugačni izpovedi tožeče stranke na zaslišanju dne 11.1.2005,

da naj bi bila pogodba podpisana šele pri notraju. Iz navedenega je

razvidno, da sta torej obe pravdni stranki v svojih izpovedih, ki jih

je prvostopno sodišče štelo kot prepričljive, skladno izpovedovali,

da je bila pogodba med pravdnima strankama podpisana preden sta

posamezni stranki overjali svoj podpis na pogodbi in tudi preden je

tožeča stranka izstavila vtoževani račun. Ob skladnih izpovedih obeh

pravdnih strank, da je bila pogodba podpisana preden sta svoj podpis

overjali pri notarju, prvostopno sodišče v okviru načela proste

presoje dokazov ni sledilo kot datuma sklenitve pogodbe datumu,

navedenem na notarskih potrdilih o overitvi pogodbe dne 7.8.1998 in

10.8.1998. Takšna dokazna ocena je tudi po mnenju pritožbenega

sodišča prepričljiva in logična.

Pritožnik se v pritožbi glede drugačnega datuma podpisa pogodbe, kot

ga je ugotovilo prvostopno sodišče, sklicuje tudi na dopis tožene

stranke z dne 18.8.1998, v katerem se sklicuje na datum 7.8.1998, kot

datum podpisa pogodbe. Res je, da se prvostopno sodišče do navedene

listine s tem v zvezi ni opredelilo, vendar je zastopnica tožene

stranke v svoji izpovedi pomen sklicevanja na ta dan pojasnila kot

datum overitve podpisa pogodbe pri notarju.

Sicer pa pritožnik v pritožbi izrecno potrjuje kot pravilno

ugotovitev prvostopnega sodišča, da je bila pogodba podpisana pred

izdajo vtoževanega računa z datumom 1.8.1998. S tem v zvezi pa

pritožbene trditve, da je tožeča stranka vtoževani račun izstavila

kasneje, kot izhaja iz datuma na samem računu, predstavljajo

nedopustno pritožbeno novoto, saj tožeča stranka tovrstne trditve v

postopku pred prvostopnim sodiščem ni ponujala, zato se pritožbeno

sodišče s tovrstnimi trditvami ni ukvarjalo (1. odst. 337. čl. ZPP).

Za odločitev pritožbenega sodišča tudi ni relevantno pritožbeno

zatrjevanje, da je tožena stranka ugovor zastaranja podala kot

zadnjega od postavljenih ugovorov. Katere ugovore zoper zahtevek

tožeče stranke bo tožena stranka uveljavljala v svojo obrambo, je

stvar tožene stranke, ki mora trditveno podlago za svoje ugovore

ponuditi v skladu s procesnimi določbami ZPP (1. odst. 7. čl. in 286.

čl. ZPP). Ker pa tožeča stranka v pritožbi kot pritožbeni razlog ni

uveljavljala morebitne kršitve tovrstnih procesnih določb, ki

predstavljajo relativno bistveno kršitev postopka po 1. odst. 339.

čl. ZPP, se pritožbeno sodišče s tem vprašanjem ni ukvarjalo.

Iz navedenega je razvidno, da je prvostopno sodišče na podlagi

ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo,

ko je v posledici zastaranja terjatve tožeče stranke zavrnilo tožbeni

zahtevek. Zato je pritožbeno sodišče odločilo kot je razvidno iz

izreka sodbe (353. čl. ZPP).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna povrniti toženi

stranki nastale stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo (1. odst.

165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP). Tožena stranka je

upravičena do povrnitve stroškov sestave odgovora na pritožbo v

skladu z Odvetniško tarifo (500 točk), povečano za 20% DDV ter

plačano takso za odgovor na pritožbo (8.550,00 SIT).