Appeal allowed: Court held registrars can initiate deletion proceedings based on annual report failures without waiting for agency notification.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne

registrskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Predlog sodišču, da začne postopek izbrisa gospodarskega subjekta iz

sodnega registra brez likvidacije, z navedbo enega od izbrisnih

razlogov iz 1. odst. 25. čl. ZFPPod, je šteti kot obvestilo sodišču,

da pri gospodarskem subjektu obstaja izbrisni razlog. Zmotno je

stališče registrskega sodišča, da po 1. odst. 26. čl. ZFPPod tako

obvestilo o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl.

ZFPPod (to je, da družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni

predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila

organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov),

sme sodišču dati le organizacija, pooblaščena za obdelovanje in

objavljanje podatkov iz 70. čl. ZGD (po noveli ZGDF iz 55. čl. ZGD).

Prvi odstavek 26. čl. ZFPPod namreč določa le obveznost organizacije,

pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov, obveščati

registrsko sodišče o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst.

25. čl. ZFPPod in rok, v katerem mora to storiti. To pa ne pomeni, da

obvestila o nastopu izbrisnega razloga ne bi smela sodišču

posredovati oseba, ki celo sama navaja in izkazuje, da ima pravni

interes za začetek postopka izbrisa. Kot take bo nesporno šteti vse

tiste subjekte, ki jim ZFPPod v postopku izbrisa družbe iz sodnega

registra brez likvidacije priznava procesne pravice, je ZFPPod začel

veljati 23.7.1999, določbe njegovega 3. poglavja pa se glede

izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod po izrecni

določbi 1. točke 3. odst. 40. čl. ZFPPod začnejo uporabljati v treh

letih po uveljavitvi ZFPPod oziroma kasneje. To pomeni, da registrsko

sodišče že lahko uporablja in torej ugotavlja nastop izbrisnega

razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod od 23.7.2002 dalje

oziroma kasneje, če poslovno leto družbe ni enako koledarskemu letu.

Gospodarskim družbam, ki so bile že po ZGD zavezane podajati letna

poročila, prej APP, nato AJPES-u, so bile torej že po objavi ZFPPod v

Uradnem listu RS znane posledice - to je obstoj izbrisnega razloga in

izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, če letnih poročil

ne bodo predložile organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in

objavljanje podatkov. Zato ni več ovire, da registrsko sodišče ne bi

smelo ugotavljati obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25.

čl. ZFPPod.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrglo priglasitev

družbe M. d.o.o., B. 45, Ljubljana, za izbris družbe H. d.o.o., Z. 1,

Ljubljana.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila družba M. d.o.o.,

Brnčičeva 45, Ljubljana, preimenovana v N. d.o.o., B. 45, Ljubljana,

uveljavljala pa je pritožbene razloge bistvene kršitve določb

postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne

uporabe materialnega prava ter predlagala razveljavitev izpodbijanega

sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje.

Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je registrsko sodišče

zavrglo pritožnikovo priglasitev za izbris družbe H. d.o.o.,

Ljubljana brez likvidacije, ker pritožnik ni pooblaščena oseba, ki bi

registrsko sodišče smela obvestiti o nastopu izbrisnega razloga pri

drugi družbi in ker pritožnik ni predložil potrdila organizacije,

pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov, da je resnično

nastopil izbrisni razlog, na katerega se pritožnik že v pobudi za

začetek postopka izbrisa družbe H. d.o.o., Ljubljana iz sodnega

registra po uradni dolžnosti brez likvidacije sklicuje. V postopku

izbrisa po ZFPPod pa sodišče ne opravlja nobenih poizvedb, pač pa

odloča zgolj na podlagi predloženih listin.

Tako izražena pravna stališča so zmotna.

Predlog sodišču, da začne postopek izbrisa gospodarskega subjekta iz

sodnega registra brez likvidacije, z navedbo enega od izbrisnih

razlogov iz 1. odst. 25. čl. ZFPPod, je šteti kot obvestilo sodišču,

da pri gospodarskem subjektu obstaja izbrisni razlog. Zmotno je

stališče registrskega sodišča, da po 1. odst. 26. čl. ZFPPod tako

obvestilo o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl.

ZFPPod (to je, da družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni

predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila

organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov),

sme sodišču dati le organizacija, pooblaščena za obdelovanje in

objavljanje podatkov iz 70. čl. ZGD (po noveli ZGDF iz 55. čl. ZGD).

Prvi odstavek 26. čl. ZFPPod namreč določa le obveznost organizacije,

pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov, obveščati

registrsko sodišče o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst.

25. čl. ZFPPod in rok, v katerem mora to storiti. To pa ne pomeni, da

obvestila o nastopu izbrisnega razloga ne bi smela sodišču

posredovati oseba, ki celo sama navaja in izkazuje, da ima pravni

interes za začetek postopka izbrisa. Kot take bo nesporno šteti vse

tiste subjekte, ki jim ZFPPod v postopku izbrisa družbe iz sodnega

registra brez likvidacije priznava procesne pravice. Pritožnik, ki v

obvestilu sodišču o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst.

25. čl. ZFPPod navaja, da je upnik družbe H. d.o.o., Ljubljana, je

nesporno taka upravičena oseba. Nenazadnje pa 1. odst. 29. čl. ZFPPod

registrskemu sodišču nalaga odločitev o začetku postopka izbrisa

gospodarske družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti, ko

ugotovi, da je podan izbrisni razlog. ZFPPod ne določa, da je edina

pot za pridobitev informacije, da je pri subjektu vpisa v sodni

register podan izbrisni razlog, obvestilo organizacije iz 26. čl.

ZFPPod. Tako se pokaže kot zmotno stališče registrskega sodišča, da

je edini pooblaščeni informator sodišča o obstoju izbrisnega razloga

le organizacija, pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov

iz sedaj 55. čl. ZGD.

Nesprejemljivo je tudi stališče registrskega sodišča, da je edino

merodajno za izkaz obstoja izbrisnega razloga po 1. točki 1. odst.

25. čl. ZFPPod potrdilo organizacije, pooblaščene za obdelovanje in

objavljanje podatkov iz 55. čl. ZGD, ki je Agencija Republike

Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju -

AJPES). Ne gre prezreti določil 3. in 4. odst. 55. čl. ZGD, po

katerih mora AJPES javno objaviti letna poročila in za tiste družbe

oziroma podjetnike, ki se vpisujejo v sodni register, o objavi

obvestiti tudi registrsko sodišče, ki mora po 5. odst. 55. čl. ZGD

datum in način javne objave vpisati v sodni register. Iz povedanega

izhaja, da registrsko sodišče o nastopu izbrisnega razloga iz 1.

točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod lahko sklepa tudi iz dejstva, da AJPES

sodišče ni obvestil o objavi letnega poročila družbe. Če namreč ni

obvestila o objavi letnega poročila, je sklepati, da družba takega

poročila sploh ni oddala AJPES-u. Tako se pokaže, da registrsko

sodišče nastop izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod

lahko ugotovi tudi na opisan način in ne le z obvestilom AJPES-a, da

je nastopil navedeni izbrisni razlog.

Na tem mestu velja dodati, da je ZFPPod začel veljati 23.7.1999,

določbe njegovega 3. poglavja pa se glede izbrisnega razloga iz 1.

točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod po izrecni določbi 1. točke 3. odst.

40. čl. ZFPPod začnejo uporabljati v treh letih po uveljavitvi ZFPPod

oziroma kasneje. To pomeni, da registrsko sodišče že lahko uporablja

in torej ugotavlja nastop izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25.

čl. ZFPPod od 23.7.2002 dalje oziroma kasneje, če poslovno leto

družbe ni enako koledarskemu letu. Gospodarskim družbam, ki so bile

že po ZGD zavezane podajati letna poročila, prej APP, nato AJPES-u,

so bile torej že po objavi ZFPPod v Uradnem listu RS znane posledice

- to je obstoj izbrisnega razloga in izbris družbe iz sodnega

registra brez likvidacije, če letnih poročil ne bodo predložile

organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov.

Zato ni več ovire, da registrsko sodišče ne bi smelo ugotavljati

obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod.

Določbe ZFPPod o postopku izbrisa, da sodišče odloča le na podlagi

predloženih listin, veljajo le za ugovor zoper sklep o začetku

postopka izbrisa (1. odst. 31. čl.), kot pravilno opozarja pritožnik

in za pritožbo zoper sklep o izbrisu (3. odst. 34. čl.), torej v

fazi, ko je že začet postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez

likvidacije. V obravnavanem primeru pa gre, kot rečeno, za obvestilo

upnika, da je nastopil izbrisni razlog iz 1. točke 1. odst. 25. čl.

ZFPPod. V tej fazi pa ni nobene zakonske ovire, da sodišče, če

ocenjuje, da predloženo bonitetno poročilo za družbo H. d.o.o.,

Ljubljana ne izkazuje nastopa izbrisnega razloga, ne bi pozvalo

informatorja, naj predloži dodatna dokazila, ali pa samo ugotovilo,

na podlagi določb 4. in 5. odst. 55. čl. ZGD, da družba v dveh

zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila oziroma

letnega računovodskega poročila organizaciji, pooblaščeni za

obdelovanje in objavljanje podatkov.

Zaradi zmotne uporabe materialnopravnih in procesnih določb ZFPPod je

pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep na

podlagi 3. točke 39. čl. ZSreg v zvezi z 28. čl. ZFPPod razveljavilo

in zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 18. čl. ZSReg v zvezi z 28.

čl. ZFPPod.