Appeal dismissed; legal representative's withdrawal of claim valid despite absent authorized agent.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Zahteva drugotožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega

postopka se zavrne.

[JEDRO]

V skladu s 1. odst. 78. člena ZPP zastopa stranko, ki nima pravdne

sposobnosti, njen zakoniti zastopnik. Tožečo stranko, ki je pravna

oseba, je kot zakoniti zastopnik na naroku za glavno obravnavo

upravičeno zastopal direktor. Okoliščina, da je imela tožeča stranka

v tem postopku tudi pooblaščenca za zastopanje v ničemer ne vpliva na

obseg pooblastila direktorja v tem postopku kot zakonitega zastopnika

tožeče stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zaradi umika tožbe

razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št.

VIII Ig 2002/02231, z dne 15.5.2002 v 1. in 3. točki izreka in

postopek ustavilo. Tožeči stranki je naložilo povrnitev stroškov

prvotožene stranke v znesku 236.742,00 SIT in drugotožene stranke v

znesku 340.689,00 SIT, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne

14.9.2003 do plačila.

Zoper sklep je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka in

predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in

zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je kot podlago za ustavitev postopka upoštevalo

izjavo o umiku tožbe, podano s strani zakonitega zastopnika tožeče

stranke na naroku za glavno obravnavo dne 24.9.2003, s katero sta

prisotna pooblaščenca toženih strank soglašala. V pritožbi tožeča

stranka izpodbija verodostojnost izjave zakonitega zastopnika tožeče

stranke, na katero se sklicuje prvostopno sodišče, češ da je bila

podana v zmoti, ker se ni zavedal posledic takšne izjave. Pritožnik

pri tem očita prvostopnemu sodišču, da zakonitega zastopnika tožeče

stranke ni na ustrezen način poučilo o posledicah izjave o umiku

tožbe oziroma o možnosti, da predlaga preložitev naroka. Takšno

stališče pritožnika je pravno zmotno. V skladu s 1. odst. 78. člena

ZPP zastopa stranko, ki nima pravdne sposobnosti, njen zakoniti

zastopnik. Tožečo stranko, ki je pravna oseba, je kot zakoniti

zastopnik na naroku za glavno obravnavo upravičeno zastopal direktor.

Okoliščina, da je imela tožeča stranka v tem postopku tudi

pooblaščenca za zastopanje v ničemer ne vpliva na obseg pooblastila

direktorja v tem postopku kot zakonitega zastopnika tožeče stranke.

Stranka (oziroma v njenem imenu zakoniti zastopnik) lahko celo

spremeni ali prekliče izjavo svojega pooblaščenca na naroku, na

katerem je bila dana (1. odst. 93. člena ZPP).

Izjava o umiku tožbe (188. člen ZPP) predstavlja uveljavljanje načela

prostega razpolaganja z zahtevkom (1. odst. 3. člena ZPP). Sodišče

pri tem ni dolžno poučevati tožeče stranke o posledicah take izjave.

Zgolj s sklicevanjem, da se zakoniti zastopnik ni zavedal posledic

podane izjave o umiku tožbe, torej ni mogoče utemeljevati

opravičljivosti zmote na strani tožeče stranke. Za odločitev

pritožbenega sodišča pa ni odločilno sklicevanje tožeče stranke na

predlog njene pooblaščenke za preložitev glavne obravnave dne

24.9.2003. Glede na to, da je na narok dne 24.9.2003 na strani tožeče

stranke pristopil zakoniti zastopnik tožeče stranke, ni bilo

izkazanih ovir za prvi narok za glavno obravnavo, zato je prvostopno

sodišče pravilno upoštevalo podano procesno izjavo o umiku tožbe s

strani zakonitega zastopnika tožeče stranke. Zgolj zaradi tega, ker

na naroku ni bila prisotna pooblaščenka tožeče stranke ni mogoče

oporekati verodostojnosti procesne izjave o umiku tožbe, ki jo je na

naroku podal zakoniti zastopnik tožeče stranke.

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega

sklepa ni ugotovilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti

po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), ob ugotovitvi, da je

prvostopno sodišče na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja

pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče odločilo,

kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče pa je zavrnilo zahtevek drugotožene stranke za

povrnitev stroškov pritožbenega postopka v zvezi s sestavo odgovora

na pritožbo. V skladu s 366. členom ZPP tovrstnih stroškov namreč ni

mogoče šteti kot potrebnih stroškov v smislu 1. odst. 155. člena ZPP.