Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba in sklep I Cpg 581/2003 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CPG.581.2003 AI generated

Administrative court partially allows appeal regarding unauthorized contract authority and interest calculation errors.

Case Number VSL sodba in sklep I Cpg 581/2003
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the appellant's appeal, vacating the first-instance judgment regarding unauthorized contract authority and correcting interest calculations. The court found the administrative board lacked authority to sign contracts under the Company Law, and the first instance failed to properly apply rules on when interest begins to accrue. Consequently, the judgment was set aside for specific amounts while the tax portion remained valid.

Legislator headnote

AI generated

ZOR 84. člen; 749. člen; 1. odst. 28. člen: An administrative board's preparatory mandate does not constitute authority to sign contracts, and mere notification of work does not provide reliable evidence of approval for unauthorized acts; interest on costs accrues upon payment, not upon the due date of individual invoices.

Keywords

AI generated
unauthorized contract authority administrative board mandate interest accrual rules company law provisions judgment vacatur cost allocation errors appellate review standard

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Pravna mnenja VSS 2/2001
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

1. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi 2. točka izreka

sodbe sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka mora toženi stranki plačati 33.600,00 SIT za

stroške odgovora na pritožbo, v roku 15 dni, po preteku tega roka pa

za primer zamude s plačilom 33.600,00 SIT od tega zneska še zakonske

zamudne obresti.

4. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se:

- izpodbijana sodba razveljavi za znesek 4.785,91 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 17.7.2000 dalje in za 23.082,80 SIT izvršilnih

stroškov ter se zadeva vrne v tem obsegu v novo sojenje sodišču prve

stopnje;

- izpodbijana sodba spremeni tako, da se razveljavi sklep o izvršbi

Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2000/6974 z dne 20.8.2000

za znesek 333.328,14 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.7.2000

dalje, ter se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.

5. V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi

nerazveljavljeni in nespremenjeni dajatveni del sodbe sodišča prve

stopnje (sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig

2000/6974 z dne 20.8.2000 ostane v veljavi za 25.997,26 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.7.2000 dalje do plačila).

6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo

tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Upravni odbor na sestanku dne 29.6.1998 ni bil pooblaščen za

sklepanje pogodb, temveč le za pripravljalna dela pri dveh pogodbah.

Izvoljeni upravni odbor tako ni bil postavljen v vlogo zastopnikov

(prim. 84. člen ZOR). Vsako naročilo za opravo določenih poslov še ni

pooblastilo za zastopanje pri sklepanju pogodb (prim. 749. člen in

84. člen ZOR). Zaradi daljnosežnih posledic, ki jih ima pooblastilo

za zastopanje pri sklepanju pogodb, mora biti pooblastitev nedvoumna

tako za zastopnika kot tudi za zastopanega. Zato pritožbeno sodišče

ocenjuje, da v obravnavanem primeru opisanega poteka dogodkov niti ni

moč obravnavati kot prekoračitve pooblastil po 87. členu ZOR.

Odobritev prekoračitve pooblastil je izjava volje. Res je, da se

izjava volje lahko poda tudi z drugačnim ravnanjem kot je izrecna

izjava z besedami (prim. 1. odst. 28. člena ZOR). Toda takšno

ravnanje mora dajati zanesljivo oporo, da določena izjava volje

obstoji (prim. 1. odst. 28. člena ZOR). Zgolj seznanitev etažnih

lastnikov z delom upravnega odbora, ki jo omenja sodišče prve

stopnje, po prepričanju pritožbenega sodišča še ne daje zadostne

opore, za odobritev ugotovljene "prekoračitve pooblastil" s strani

etažnih lastnikov.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča

stranka založila denar in plačala račune nekaterim dobaviteljem. Od

tako založenih stroškov pa zakonske zamudne obresti ne začnejo teči z

zapadlostjo posameznega plačanega računa temveč s plačilom tega

računa (anal. s 1. odstavkom 759. člena ZOR).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo:

"1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig

2000/6974 z dne 20.8.2000 dne ostane v veljavi za glavnico v znesku

364.111,31 SIT, za zakonske zamudne obresti od zneska 364.111,31 SIT

od 17.7.2000 dalje do plačila in za odmerjene izvršilne stroške v

znesku 23.082,80 SIT.

2. V preostalem delu se navedeni sklep o izvršbi razveljavi in se

tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.

3. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki

njene pravdne stroške v znesku 5.185,20 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 12.11.2002 dalje do plačila."

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlagata pravočasni pritožbi obe

pravdni stranki. V pritožbi uveljavljata pritožbeni razlog bistvene

kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava

in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu

sodišču predlagata, naj izpodbijani del sodbe spremeni, ali pa naj ga

razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka je na pritožbo tožeče stranke odgovorila. Pritožbenemu

sodišču predlaga, naj zavrne pritožbo in potrdi zavrnilni del sodbe

sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka pa na pritožbo tožene stranke ni odgovorila.

Pritožba tožene stranke je delno utemeljena.

Tožeča stranka okoliščin v zvezi s sklenitvijo pogodbe o opravljanju

hišniških del med tožečo stranko in etažnimi lastniki ni zatrjevala.

Sodišče prve stopnje pa glede nastanka te pogodbe ugotavlja

naslednje:

- da je bil na sestanku etažnih lastnikov dne 29.6.1998 izvoljen

upravni odbor, ki je imel tri člane,

- da je bil ta upravni odbor pooblaščen, da vodi pogajanja in

pripravo pogodbe o upravljanju ter da pridobi poročilo v zvezi z

vpisom lastništva v zemljiško knjigo,

- da sta ponudbo tožeče stranke za opravljanje hišniških opravil

podpisala dva člana upravnega odbora: M.S. in G.H.,

- da sta člana upravnega odbora dne 28.9.1999 etažne lastnike

seznanila z delovanjem tega odbora in njegovimi nalogami,

- da so bili etažni lastniki na tem sestanku obveščeni, da je upravni

odbor v glavnem "prevzel" vse naloge upravljanja,

- da so se etažni lastniki na tem sestanku strinjali s "potrditvijo"

upravnega odbora,

- da se ta potrditev nanaša tudi na že opravljeno delo upravnega

odbora, torej tudi na "sprejem" ponudbe tožeče stranke za opravljanje

hišniških storitev.

Na podlagi tako ugotovljenih dejstev sodišče prve stopnje ocenjuje,

da sta dva člana upravnega odbora, ki sta podpisala ponudbo tožeče

stranke za opravljanje hišniških storitev, (1) prekoračila

pooblastila. Poleg tega presoja, da je večina etažnih lastnikov na

sestanku dne 28.9.1999 s potrditvijo upravnega odbora (2) odobrila

prekoračitev pooblastil v zvezi s sklenitvijo pogodbe za opravljanje

hišniških storitev.

Presoja pritožbenega sodišča o vprašanju nastanka sporne pogodbe o

opravljanju hišniških storitev je drugačna.

Predvsem upravni odbor na sestanku dne 29.6.1998 ni bil pooblaščen za

sklepanje pogodb, temveč le za pripravljalna dela pri dveh pogodbah.

Izvoljeni upravni odbor tako ni bil postavljen v vlogo zastopnikov

(prim. 84. člen ZOR). Vsako naročilo za opravo določenih poslov še ni

pooblastilo za zastopanje pri sklepanju pogodb (prim. 749. člen in

84. člen ZOR). Zaradi daljnosežnih posledic, ki jih ima pooblastilo

za zastopanje pri sklepanju pogodb, mora biti pooblastitev nedvoumna

tako za zastopnika kot tudi za zastopanega. Zato pritožbeno sodišče

ocenjuje, da v obravnavanem primeru opisanega poteka dogodkov niti ni

moč obravnavati kot prekoračitve pooblastil po 87. členu ZOR.

Pritožbeno sodišče v zvezi z nastankom pogodbe o opravljanju

hišniških del dodaja še naslednje.

Odobritev prekoračitve pooblastil je izjava volje. Res je, da se

izjava volje lahko poda tudi z drugačnim ravnanjem kot je izrecna

izjava z besedami (prim. 1. odst. 28. člena ZOR). Toda takšno

ravnanje mora dajati zanesljivo oporo, da določena izjava volje

obstoji (prim. 1. odst. 28. člena ZOR). Zgolj seznanitev etažnih

lastnikov z delom upravnega odbora, ki jo omenja sodišče prve

stopnje, po prepričanju pritožbenega sodišča še ne daje zadostne

opore, za odobritev ugotovljene "prekoračitve pooblastil" s strani

etažnih lastnikov.

Iz doslej razloženega sledi, da v konkretnem primeru po presoji

pritožbenega sodišča ne obstoji pogodbena podlaga za vtoževane

stroške za hišnika. Pritožbeno sodišče ob tem ponovno poudarja, da

tožeča stranka v zvezi z nastankom pogodbe za opravljanje hišniških

storitev ni zatrjevala ničesar.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo v tem delu lahko preizkusilo.

Po presoji pritožbenega sodišča pa je podan pritožbeni razlog zmotne

uporabe materialnega prava (prim. zgoraj). Zato je glede zneska

260.026,62 SIT in pripadajočih zakonskih zamudnih obresti, kolikor je

sodišče prve stopnje prisodilo tožeči stranki iz naslova opravljanja

hišniških storitev, pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano

sodbo spremenilo (4. točka 358. člena ZPP).

Tožena stranka pravilno opozarja, da listina, ki ji sledi sodišče

prve stopnje v prid novega zatrjevanega ključa delitve stroškov

čiščenja, ni podpisana. Poleg tega iz zapisnika sestanka upravnega

odbora ni razvidno, da bi zapisnik sploh imel kakšno prilogo. V

predloženi listini, to je zapisnik s sestanka upravnega odbora, ki je

bil 2.3.2000 (v prilogi A89), pritožbeno sodišče zato ne najde opore

za ugotovitev, da bi bil ključ delitve stroškov čiščenja, na katerega

se sklicuje tožena stranka, na sestanku upravnega odbora spremenjen.

Na podlagi 2. točke 358. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano

sodbo zato spremenilo glede zneska 40.393,81 SIT in pripadajočih

zakonskih zamudnih obresti, kolikor je sodišče prve stopnje priznalo

tožeči stranki iz naslova stroškov za čiščenje.

V dosedanji obrazložitvi so vsebovani tudi razlogi za zavrnitev

zahtevka iz naslova kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti od

zneskov iz naslova opravljanja hišniških storitev in stroškov za

čiščenje.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča

stranka založila denar in plačala račune nekaterim dobaviteljem

(tako: Elektru Ljubljana, Energetiki, Vodovod - kanalizacija, Iskra

sistemi in S.R. s.p.). Teh ugotovitev tožena stranka ne izpodbija.

Zato je nanje pritožbeno sodišče vezano. Glede tako založenih

sredstev v znesku 25.997,26 SIT je sodišče prve stopnje tudi

materialno pravo pravilno uporabilo. Pravna podlaga je v verzijskem

zahtevku (prim. pravno mnenje VSS, Pravna mnenja 2/2001, stran 15. z

obr.). Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb ZPP tako ni

podana. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi pritožbeno

sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno

sodišče o tem delu izpodbijane sodbe odločilo, kot je razvidno iz 5.

tč. izreka te odločbe.

Od tako založenih stroškov pa zakonske zamudne obresti ne začnejo

teči z zapadlostjo posameznega plačanega računa temveč s plačilom

tega računa (anal. s 1. odstavkom 759. člena ZOR). Zaradi zmotne

uporabe materialnega prava je tako ostalo dejansko stanje v pogledu

zamude s plačilom omenjenih zneskov nepopolno ugotovljeno. Podan je

razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato

glede prisojenih 4.785,91 SIT iz naslova kapitaliziranih zakonskih

zamudnih obresti od rač. št. Z. v skupnem znesku 45.853,00 SIT, ki

vsebuje tudi pravnomočno prisojeni znesek 25.997,26 SIT, moralo

izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje

v nadaljnji postopek (1. alineja 4. tč. izreka te odločbe). Napotki

za nadaljevanje postopka so razvidni že iz dosedanje obrazložitve.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo tožene

stranke temelji na 4. odst. 165. čl. ZPP. Odločitev o stroških

izvršilnega postopka pa je akcesorna odločitvi o glavni stvari. Zato

je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje tudi

glede teh.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Iz dosedanje obrazložitve je razviden odgovor na pritožbene trditve

tožeče stranke v zvezi s ključem delitve stroškov za čiščenje, ki naj

bi veljal tudi v času pred 2.3.2000. Če tožene stranke ne bremenijo

stroški čiščenja, tožeča stranka zanjo ni zalagala zatrjevanih

plačil. Že zato trditve o neopravičeni obogatitvi tožene stranke ne

morejo biti uspešne.

Prav tako dosedanja obrazložitev odgovarja na pritožbene trditve v

zvezi s ceno hišniških storitev. Če pogodba ni bila sklenjena, tožeča

stranka ne more uspešno uveljavljati zatrjevane pogodbeno dogovorjene

cene za storitve.

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker niso

podani niti tisti, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti,

je pritožbeno sodišče o pritožbi tožeče stranke odločilo, kot je

razvidno iz 1. tč. izreka te odločbe (353. člen ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo tožeče

stranke temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154.

čl. ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo propadla. Zato mora sama nositi

stroške pritožbenega postopka. Pač pa mora povrniti toženi stranki

njene stroške odgovora na pritožbo. Te je pritožbeno sodišče odmerilo

na 33.600,00 SIT. Pri tem je izhajalo iz vrednosti izpodbijanega

zavrnilnega dela sodbe sodišča prve stopnje, to je iz zneska

253.467,00 SIT. Toženi strnki gre tako za odvetniške stroške 306

odvetniških tč. X 110,00 SIT, kar znese 33.600,00 SIT. Zahtevanih

stroškov za takso za odgovor na pritožbo pritožbeno sodišče ni moglo

priznati, ker te po podatkih spisa tožena stranka ni plačala (prim.

1. odst. 151. čl. ZPP). Zamudne obresti so objektivna posledica

zamude. Ta pa v primeru stroškov postopka ne more nastopiti pred

prejemom te odločbe in iztekom paricijskega roka (prim. 152. člen

ZPP).