Appeal allowed; first-instance bankruptcy court remanded case due to incomplete fact-finding on new evidence.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva

vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Ne glede na pravno spornost smiselno zatrjevanega stališča

pritožnice, da je po začetku stečajnega postopka nad dolžnico (s.p.)

izpodbojno tudi tisto dolžničino pravno dejanje neodplačnega

razpolaganja v korist sina, storjeno v obdobju, daljšem od obdobja

enega leta pred dnevom začetka stečajnega postopka (primerjaj z

določilom prvega in drugega odstavka 125. člena ZPPSL z določilom

drugega odstavka 257. člena OZ), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je

sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z

dopustnimi relevantnimi pritožbenimi novotami in dokaznimi predlogi,

ki jih bo moralo obravnavati v kontradiktornem postopku na novem

naroku in nato ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo

stečajnega postopka zoper dolžnico v skladu z določilom 100. člena

ZPPSL.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom začelo in takoj

zaključilo stečajni postopek nad dolžnico ter odredilo, da se po

pravnomočnosti sklepa dolžnica izbriše iz vpisnika samostojnih

podjetnikov.

Zoper sklep je stečajna upnica K.K. z.o.o., N., vložila pravočasno

pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja,

zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve

določb pravdnega postopka. Navedla je, da ima zoper dolžnico izkazano

terjatev po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Pg

77/2004 z dne 8.7.2004. Dolžnici je očitala, da je zaradi namena

oškodovanja upnikov z zakonskim partnerjem T.P. skupno nepremično

premoženje neodplačno odsvojila sinu in sicer z darilnima pogodbama z

dne 9.4.2003 in z dne 11.4.2003. Po njenem mnenju je dejanje

izpodbojno po določbah OZ s triletnim zastaralnim rokom, s čimer bi

bilo mogoče v stečaju vrednost stečajne mase povečati. Pritožbenemu

sodišču je zato predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep

sodišča prve stopnje spremeni tako, da se stečajni postopek nad

dolžnico ne zaključi oziroma, da ga razveljavi in zoper stečajno

dolžnico uvede redni stečajni postopek. Priglasila je pritožbene

stroške.

Dolžnica je na pritožbo odgovorila s predlogom, da jo pritožbeno

sodišče zavrne in potrdi odločbo sodišča prve stopnje. Nasprotovala

je pritožbenim trditvam, da je bilo preneseno nepremično premoženje

last stečajne dolžnice. Po njenih trditvah je šlo za posebno

premoženje T.P..

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je dolžnica dne 29.4.2004

pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu vložila predlog za začetek

stečajnega postopka z njegovim takojšnjim zaključkom po prvem

odstavku 99. člena ZPPSL.

Dolžnica je samostojna podjetnica posameznica (s.p.), torej fizična

oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo

izključno dejavnost (sedmi odstavek 1. člena ZGD). Podjetnica

odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (prvi

odstavek 5. člena ZGD). Tako so bili njeni upniki na osnovi izvršilne

listine upravičeni terjatev v zvezi z njeno registrirano dejavnostjo

prisilno izterjati tudi iz njenega osebnega premoženja, razen iz

tistega, ki je po zakonu izvzeto iz izvršbe. Nedvomno je tudi, da je

imel vsak dolžničin upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo,

pravico izven stečaja izpodbijati njena dejanja, s katerimi naj bi

dolžnica razpolagala s svojim osebnim premoženjem (na katerega bi

upnik sicer lahko posegel z izvršbo v izvršilnem postopku), z

namenom, da bi oškodovala upnike oziroma, da bi se izognila prisilni

izvršbi. Tak način razbremenitve dolžnice pred terjatvami upnikov je

vsekakor pravno nedopusten in sankcioniran z možnostjo izpodbijanja

pravnih dejanj, ki se nanašajo na razpolaganje s premoženjem (členi

255-266 Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).

Prisilna poravnava in stečaj pa sta dopustna načina finančne

razbremenitve dolžnikov, pod pogoji in po postopku, ki jih določa

zakon.

Stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom se opravi po določbah

Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, v nadaljevanju

ZPPSL (prvi odstavek 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena

ZPPSL).

Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru ugotovilo, da je

stečajna dolžnica izkazala verjetnost obstoja stečajnega razloga

prezadolženosti (prvi odstavek 2. člena ZPPSL), ker so njene

obveznosti večje od njenega premoženja. Pri tem je tudi ugotovilo, da

tudi kot fizična oseba nima nobenega premoženja, ki bi bilo lahko

predmet izvršbe.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica s pritožbo ne izpodbija

ugotovitev prvostopnega sodišča o obstoju stečajnega razloga, saj se

ne pritožuje zoper sklep o začetku stečajnega postopka, niti ne

navaja razlogov o tem, da dolžnica ni prezadolžena. Trdi pa, da bi

bilo po njeni oceni možno v stečaju na podlagi izpodbijanja pravnih

dejanj stečajne dolžnice povečati stečajno maso v takem obsegu, da bi

le ta zadoščala za poplačilo stroškov postopka in sorazmerno

poplačilo terjatev stečajnih upnikov. Pri tem svoje stališče opira na

dejstvo, da sta dolžnica in njen zakonski partner neodplačno

razpolagala z njunim skupnim nepremičnim premoženjem (torej tudi z

dolžničinim delom na skupnem premoženju), o čemer sodišču kot dokaz

predloži darilne pogodbe in izpiske iz zemljiške knjige.

Pritožbene trditve upnice in predložena dokazila so dovoljene

pritožbene novote, saj jih upnica doslej ni mogla uveljavljati. Z

objavo sklepa v Uradnem listu (tretji odstavek 99. člena ZPPSL) in z

možnostjo pritožbe zoper sklep o začetku in takojšnjem zaključku

stečajnega postopka (četrti odstavek 99. člena ZPPSL) je namreč

upnica šele v pritožbi dobila možnost prvič zatrjevati, da bo na

podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v

stečajno maso. To pa je razlog, če ga stečajno sodišče oceni vsaj za

verjetnega, da se stečajni postopek nad dolžnico izvede, čeprav ob

začetku stečajnega postopka premoženje ne zadošča niti za pokritje

predvidenih stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek 100. člena

ZPPSL), ki jih zato lahko v takem primeru, v obliki zahteve po

plačilu predujma, sodišče naloži upnici (drugi odstavek 100. člena

ZPPSL).

Ne glede na pravno spornost smiselno zatrjevanega stališča

pritožnice, da je po začetku stečajnega postopka nad dolžnico

izpodbojno tudi tisto dolžničino pravno dejanje neodplačnega

razpolaganja v korist sina, storjeno v obdobju, daljšem od obdobja

enega leta pred dnevom začetka stečajnega postopka (primerjaj

določilo prvega in drugega odstavka 125. člena ZPPSL z določilom

drugega odstavka 257. člena OZ), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je

sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z

dopustnimi relevantnimi pritožbenimi novotami in dokaznimi predlogi,

ki jih bo moralo obravnavati v kontradiktornem postopku na novem

naroku in nato ugotoviti ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo

stečajnega postopka zoper dolžnico v skladu z določilom 100. člena

ZPPSL. Zato je pritožbi zoper sklep o takojšnjem zaključku stečajnega

postopka ugodilo. Ker pa zaradi vsebinske povezanosti sklepa o

začetku in takojšnjem zaključku stečajnega postopka po prvem odstavku

99. člena ZPPSL, ni mogoče razveljaviti le tistega dela sklepa, ki se

nanaša na zaključek postopka in vzdržati v veljavi nepopolen sklep o

začetku stečajnega postopka (brez imenovanja stečajnega upravitelja),

je izpodbijani sklep razveljavilo v celoti in zadevo vrnilo sodišču

prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZPPSL), v katerem pa bodo v primeru, ko sodišče prve stopnje

izda sklep o začetku stečajnega postopka, pravne posledice stečajnega

postopka nastale z dnem, ko je bil prvi sklep nabit na oglasno desko

sodišča (drugi odstavek 103. člena ZPPSL).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka

165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL.