Appeal dismissed because the appealed court correctly applied the law after the amended tenancy law was repealed by the Constitutional Court.

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani

točki I. in v tretjem odstavku izreka, potrdi.

[JEDRO]

Ustavno sodišče je z odločbo št. V-I-108/01-17 z dne 17.11.2002 v

celoti razveljavilo Zakon o dopolnitvah Zakona o poslovnih stavbah in

poslovnih prostorih, zakon, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo pa

se ne uporablja za razmerja, našteta pred dnem, ko je razveljavitev

začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno

odločeno. S tem je v času, ko je sodišče druge stopnje odločalo o

pritožbi, odpadla materialna podlaga, na kateri je pritožnik

utemeljeval pritožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z uvodoma citirano sodbo v celoti vzdržalo v

veljavi nalog za izpraznitev poslovnih prostorov Okrajnega sodišča v

Novem mestu, opr. št. III R 9/2001 (prvi odstavek, točka I. izreka

sodbe). Ugodilo je zahtevku po nasprotni tožbi, da je tožena stranka

po nasprotni tožbi K.K. z.o.o. dolžna tožeči stranki po nasprotni

tožbi T.M. s.p. plačati 963.275,00 SIT, v roku 8 dni in v primeru

zamude še zakonske zamudne obresti od 29.4.2001 do plačila (drugi

odstavek, točka II. izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo v

plačilo nadaljnje pravdne stroške v višini 237.250,00 SIT z zamudnimi

obrestmi (tretji odstavek izreka sodbe).

Tožena stranka je zoper sodbo vložila pravočasno pritožbo iz razlogov

bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve

dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, s

predlogom pritožbenemu sodišču, da ji ugodi, izpodbijano sodbo

razveljavi in jo pošlje v ponovno sojenje prvostopnemu sodišču,

podrejeno pa, da jo spremeni tako, da nalog za izpraznitev poslovnih

prostorov Okrajnega sodišča v Novem mestu "ne obdrži v veljavi".

Tožeča stranka na pritožbo, ki ji je bila vročena dne 7.2.2003, ni

odgovorila.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v tistem

delu, v katerem pritožnica ni zmagala v sporu, to je v prvem in

tretjem odstavku izreka (prvi odstavek 350. člena ZPP).

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se vse pritožbene trditve nanašajo

na očitek prvostopnemu sodišču, da pri odločitvi o utemeljenosti

odpovedi najemnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, ni

pravilno upoštevalo določb Zakona o dopolnitvah zakona o poslovnih

stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP - B). Če bi te določbe pravilno

upoštevalo, bi po mnenju pritožnice moralo ugotoviti, da sta pravdni

stranki sklenili najemno pogodbo pred 31.12.1993, kar pomeni, da je

zaradi tega tožena stranka dobila status priviligirane najemnice, ki

ji zakon nudi posebno zaščito in za katero zato ni več prišlo v

poštev določilo zakona o možnosti odpovedi pogodbe zaradi

neplačevanja najemnine. Te pa najemnica ni plačevala zato, ker ji

najemnik ni nudil takih pogojev, kot so bili dogovorjeni z najemno

pogodbo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo

uporabo določb ZPSPP - B, ker je ugotovilo, da tožena stranka ni

izpolnjevala vseh pogojev, ki bi ji dajali priviligiran položaj v

okviru omejenih razlogov za odpoved najemne pogodbe. Teh razlogov z

vidika presoje pravilnosti uporabe materialnega prava pritožbeno

sodišče ni presojalo, ker je Ustavno sodišče z odločbo št.

U-I-108/01-17 z dne 7.11.2002 (objavljeno v Ur. list RS št. 102/2002

z dne 28.11.2002) v celoti razveljavilo Zakon o dopolnitvah zakona o

poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Zakon, ki ga je ustavno

sodišče razveljavilo, pa se ne uporablja za razmerja, nastala pred

dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni

bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS - Ur. list RS 15/94). S tem

je namreč v času, ko je sodišče druge stopnje odločalo o pritožbi,

odpadla materialna podlaga, na kateri je pritožnik utemeljeval

pritožbo.

Glede na navedeno so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi, ki

se nanašajo na razveljavljen zakon, izkazali za neutemeljene. Zato

je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo še iz razlogov,

na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno

dejansko stanje, da tožena stranka ni plačevala najemnin po najemni

pogodbi in da jo je tožeča stranka opominjala in pozivala, da

najemnine plača, pravilno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za

odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, v skladu s

pogodbo in na podlagi določila 28. člena ZPSPP (Ur. list SRS 18/74 in

34/88). S tem je pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi

ni storilo nobene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno

sodišče po uradni dolžnosti. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo

in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen

ZPP).