Appeal dismissed; failure to provide proper notice did not preclude evidence submission at later hearing.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker tožeča stranka ni bila pravilno vabljena na prvi narok in se ga

zato tudi ni udeležila, na tem naroku brez svoje krivde ni mogla

ponuditi dokazov, ki so bili potrebni za ugotovitev njunih navedb. To

pravico pa ji je sodišče prve stopnje dopustilo na poznejšem naroku,

ki pa je po oceni pritožbenega sodišča sama ni izkoristila.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni

zahtevek tožeče stranke zaradi plačila zneska 1.233.075,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.1.2000 do plačila in tožeči

stranki naložilo v plačilo pravdne stroške v višini 154.350,00 SIT.

Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo,

uveljavljala je "vse pritožbene razloge", predvsem pa pritožbeni

razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega

odstavka 339. člena ZPP, s predlogom pritožbenemu sodišču, da ji

ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve

stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka, ki je pritožbo prejela dne 10.3.2003, nanjo ni

odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe zapisalo, da

tožeča stranka kljub ugovorom tožene stranke ni izkazala, kaj in kdaj

je dejansko izplačala delavcem tožene stranke. Odločitev o zavrnitvi

tožbenega zahtevka je oprlo na prvi in drugi odstavek 28. člena

Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike

Slovenije (Ur. list RS št. 25/97 z novelo objavljeno v Ur. list RS

št. 53/99, v nadaljevanju ZJSRS), ki določata, da preidejo terjatve

upravičenca proti delodajalcu do višine pravic zagotovljenih po tem

zakonu na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem

zakonu in da s prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do

delodajalca v položaj delavca kot upnika do višine sredstev

izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic po tem zakonu.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na

tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki ga je postavila na podlagi

zakonske subrogacije, pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tožeča

stranka ni z ustreznimi dokazili (z odločbami izdanimi delavcem in

potrdili o izvršitvi odločb) dokazala terjatev, je pravilno zavrnilo

tožbeni zahtevek. Vsaka stranka mora namreč navesti dejstva in

predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek in s katerimi

izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP). Kot pravilno

ugotavlja sodišče prve stopnje tožeča stranka dokazov v zvezi s

pravnorelevantnimi dejstvi za uveljavitev svojih terjatev ni

predložila v tožbi, niti do konca naroka za glavno obravnavo. Ravno v

tem delu pa pritožnica očita sodišču prve stopnje kršitev določb

postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Na podlagi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je vselej podana

bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če kakšni stranki z

nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila

dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da je ni pravilno vabilo na

prvi narok za glavno obravnavo, zaradi česar naj bi bila v dejanjih,

ki se lahko opravijo na prvem naroku za glavno obravnavo,

prekludirana.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da sodišče prve stopnje

tožeče stranke ni pravilno vabilo na prvi narok za glavno obravnavo

10.12.2002. Dopis sodišča prve stopnje z dne 27.11.2002 tožeči

stranki (listovna št. 21) ne vsebuje vseh sestavin vabila na narok v

smislu drugega in tretjega odstavka 113. člena ZPP, ker vsebuje le

obvestilo tožeči stranki, da bo prvi narok za glavno obravnavo

10.12.2002 ob 8.30 uri, ne pa tudi prostora, kjer bo narok izveden,

niti ne opozorila o zakonitih posledicah izostanka (v smislu prvega

odstavka 286. člena ZPP). Ker tožeča stranka ni bila pravilno

vabljena na prvi narok in se ga zato tudi ni udeležila, na tem naroku

brez svoje krivde ni mogla ponuditi dokazov, ki so bili potrebni za

ugotovitev njenih navedb. Ne strinja pa se pritožbeno sodišče z

njenim mnenjem, da je bila zato prekludirana ponuditi relevantne

dokaze na preloženem naroku dne 14.1.2003, ki se ga je udeležila in

na katerem je, tako kot izhaja iz zapisnika (listovna št. 34, 35,

36), zatrjevala, da je sklad izplačal delavcem terjatve na podlagi

pravnomočnih upravnih odločb, ki pa jih tudi na tem naroku ni

ponudila v dokaz svojim trditvam.

Stranka lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navaja

nova dejstva in predlaga nove dokaze, če jih brez svoje krivde ni

mogla navesti na prvem naroku (drugi odstavek 286. člena ZPP). To

pravico ji je sodišče prve stopnje tudi dopustilo (saj ji je

dopustilo na naroku navajati nova dejstva), ki pa je po oceni

pritožbenega sodišča sama ni izkoristila. Posebno opozorilo sodišča

stranki glede uporabe določila drugega odstavka 286. člena ZPP pa ni

potrebno. Zato pritožbeno sodišče ni sledilo njenim očitkom, da ji ni

bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. S tem pa se izkaže kot

neutemeljen uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določbe

8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker po presoji pritožbenega sodišča tudi ni podana nobena druga

kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti

(drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in

potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).