VSL sklep I Cpg 636/2005 · Appeal allowed; first instance court violated due process by failing to serve opposing party's response before ruling on interim order. (Višje sodišče v Ljubljani)

Legislator summary

AI generated

The appeal against the first instance court's rejection of an interim order was allowed, resulting in the revocation of the original decision and remand for a new trial. The core issue was that the respondent's written response and supporting documents were only served to the applicant after the contested ruling was issued, preventing the applicant from commenting on the evidence. The Supreme Court found this a fundamental procedural violation under the Code of Civil Procedure, as it denied the applicant the right to a contradictory process and equal opportunity to be heard.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 339. člen 8. točka 2; 354. člen 1. odstavek: The court must serve the opposing party's response and evidence before making a decision; failure to do so constitutes a fundamental procedural violation requiring the decision to be revoked and the case remanded.

Keywords

AI generated

interim order contradictory procedure service of documents fundamental procedural violation remand for new trial right to be heard Code of Civil Procedure

Cited Legislation

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 339. člen 8. točka 2

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 354. člen 1. odstavek

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 270. člen 2. odstavek 2

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 15. člen

AI generated

VSL Sklep I Cp 1479/2022

Appeal dismissed; interim order must relate to the main claim and not exceed it.

VSL Sklep II Cp 759/2019

Appeal dismissed; temporary order denied due to lack of subjective danger despite creditor's claim.

VSL sklep II Cp 1995/2013

Appeal dismissed; post-mortem property disposition agreements are generally void regarding denationalized assets unless explicitly included.

VSL sklep I Cp 1759/2002

Appeal dismissed; interim injunction denied when interim marking provides superior protection for property rights claims.

VSL Sklep I Cp 214/2020

Appeal dismissed; plaintiff failed to prove specific defendant conduct endangering monetary claim security.

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ocenilo, da tožeča

stranka tako podane trditvene podlage ni z verjetnostjo izkazala na

podlagi upoštevanja trditvene podlage in predlaganih dokazov, ki jih

je ponudila tožena stranka v odgovoru na predlog za izdajo začasne

odredbe. Ustavna pravica do zagotovitve sodnega varstva se izraža

tudi v zagotovljenem kontradiktornem postopku, v katerem mora sodišče

vsaki stranki zagotoviti možnost, da se izjavi o zahtevkih in

navedbah nasprotne stranke (1. odst. 5. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZIZ). Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil odgovor

tožene stranke na predlog za izdajo začasne odredbe (redna št. 3), s

prilogami (B1-9), na katere je odločitev oprlo sodišče prve stopnje,

tožeči stranki vročen šele ob vročitvi izpodbijanega sklepa (glej

vročilnica pripeta pri list. št. 31). S tem je bilo tožeči stranki

dejansko onemogočeno, da se opredeli do trditvene podlage nasprotne

stranke, s čimer ji je bila odvzeta možnost obravnavanja pred

sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 8.

točki 2. odst. 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz 1.

odst. 354. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog

tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero bi toženi stranki

prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin tožene stranke,

vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Radovljici, in z

zaznambo te začasne odredbe v zemljiški knjigi pri navedenih

parcelah.

Zoper sklep je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh

pritožbenih razlogov, navedenih v 338. členu Zakona o pravdnem

postopku in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep

spremeni tako, da predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe

ugodi, podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo

vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno

povzelo določbo 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v

nadaljevanju ZIZ), po katerem mora upnik za izdajo začasne odredbe v

zavarovanje denarne terjatve poleg verjetnega obstoja terjatve

izkazati tudi subjektivni pogoj, to je nevarnost, da je zaradi

dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega

razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena, ali

precej otežena. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na

ugotovitvi, da tožeča stranka ni izkazala subjektivnega pogoja za

izdajo začasne odredbe iz 2. odst. 270. člena ZIZ. V kolikor bi bila

takšna ugotovitev pravilna, bi bili torej neutemeljeni pritožbeni

očitki, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo s trditveno podlago

tožeče stranke glede same terjatve tožeče stranke, v zavarovanje

katere je predlagana začasna odredbe. V tem okviru je torej

neutemeljen očitek o bistveni kršitvi postopka iz 14. točke 2. odst.

339. člena ZPP.

Pritožba je neutemeljena tudi v tistem delu, ko izpodbija ugotovitve

sodišča prve stopnje glede s strani tožeče stranke neizkazanih

okoliščin iz 3. odst. 270. člena ZIZ, to je, da bi tožena stranka s

predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo. Pravilno je

stališče sodišča prve stopnje, da je na strani upnika trditveno in

dokazno breme glede okoliščin (neznatne škode za dolžnika), ki bi ga

razbremenjevale dolžnosti izkazovanja subjektivnega pogoja iz 2.

odst. 270. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe. Pravno zmotno je

torej stališče pritožnika, da je s tem tožeči stranki naloženo

dokazno breme za dokazovanje negativnih dejstev. Nedvomno pomeni

predlagana začasna odredba s prepovedjo obremenitve in razpolaganja

celotnih nepremičnin tožene stranke za takšen poseg v ekonomski

položaj tožene stranke kot gospodarskega subjekta na trgu, ki ga ni

mogoče razlagati kot neznatno škodo v smislu 3. odst. 270. člena ZIZ.

Sicer pa tožeča stranka v utemeljitvi predloga za izdajo začasne

odredbe razen ponujene (pravno zmotne) trditve, da tožena stranka z

izdajo predlagane začasne odredbe ne bo utrpela nobene škode, ni

ponudila konkretiziranih navedb, ki bi takšno sklepanje utemeljevale.

Utemeljen pa je pritožbeni očitek glede storjene bistvene kršitve

določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena Zakona o

pravdnem postopku v delu, ko je sodišče prve stopnje presojalo

izkazano verjetnost subjektivnega pogoja za izdajo začasne odredbe po

2. odst. 270. člena ZIZ. Tožeča stranka je verjetnost tega pogoja

utemeljevala na naslednjih zatrjevanih dejstvih:

- pretežni del nepremičnin tožene stranke je že obremenjen z vpisano

zastavno pravico za zavarovanje denarnih terjatev, iz česar naj bi

izhajala nevarnost, da bo tožena stranka svoje nepremičnine še

nadalje obremenjevala z vpisom novih zastavnih pravic na

nepremičninah in z obremenitvijo nepremičnin, ki še niso obremenjene;

- visoka stopnja zadolženosti tožene stranke in s tem stanje

kapitalske neustreznosti v smislu določb Zakona o finančnem

poslovanju podjetij, v posledici česar naj bi obstajala verjetnost,

da bo tožena stranka v postopku dezinvestiranja odprodajala

nepremično premoženje.