Appeal dismissed; applicant failed to prove irreparable harm required for interim injunction under ZIL.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Določba točke b 1. odst. 135. čl. ZIL predpostavlja kot pogoj za

izdajo začasne odredbe možnost nastanka škode, ki pa mora biti

"nenadomestljiva". Da bi bil navedeni pogoj izpolnjen, bi morala

tožeča stranka najprej in vsaj zatrjevati konkretna dejstva in

okoliščine, s katerimi bi utemeljevala prav "nenadomestljivost"

zatrjevane škode. Trditi bi torej morala, zakaj je škoda, ki bi ji

lahko nastala zaradi zatrjevane kršitve, zanjo nenadomestljiva. S

svojimi trditvami pa je utemeljevala zgolj možnost nastanka škode.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog

tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se toženima

strankama prepovedalo nadaljevanje že začete kršitve, to je

predvajanje televizijskega programa pod nazivom "TV Petelin",

prvotoženi stranki pa tudi objava internetne strani "www.petelin.tv",

kar naj bi veljalo do pravnomočnosti sodne odločbe. Zavrnilo je tudi

predlog tožeče stranke, po katerem naj bi ji bili toženi stranki

dolžni povrniti stroške postopka z začasno odredbo, z obrestmi.

Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo, zaradi

zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega

stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in

izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagani začasni odredbi ugodi,

toženima strankama pa nerazdelno naloži plačilo pritožbenih stroškov

z obrestmi.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je proti toženima strankama vložila tožbo zaradi

kršitve pravice zaščitene blagovne znamke "Zlati petelin", s

stiliziranim znakom petelina, reg. št. 9670789, z dne 8.5.1997 in

hkrati predlagala v zavarovanje svojega zahtevka izdajo začasne

odredbe z zgoraj navedeno vsebino.

Prvostopno sodišče je presojalo utemeljenost predlagane začasne

odredbe v okviru pogojev, ki jih za izdajo predpisuje 123. čl. Zakona

o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 7/03 - v nadaljevanju

ZIL). Pri tem je pravilno zaključilo, da morajo biti za izdajo

začasne odredbe po navedenem določilu izpolnjeni vsi pogoji, določeni

v točkah a, b, c in d 1. odst. 123. člena ZIL, kumulativno in se je

z vsakim od njih tudi ukvarjalo.

Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da je tožeča

stranka izkazala, da je imetnica pravice do blagovne znamke "Zlati

petelin", ki vključuje tudi organizacijo tekmovanj, izobraževalne in

razvedrilne narave, produkcijo radijskih in TV programov,

televizijsko razvedrilo itd., ter da je predlagala začasno odredbo v

treh mesecih od takrat, ko je izvedela za domnevno kršitev.

Pritožbeno sodišče se pridružuje razlogom prvostopnega sodišča za

takšno oceno. Pogoje za izdajo začasne odredbe, navedena v točkah a

in d 1. odst. 123. čl. ZIL sta torej izpolnjena.

Prvostopno sodišče je tudi pravilno ocenilo, da je tožeča stranka

izkazala, da je zatrjevana kršitev do blagovne znamke zelo verjetna.

Razlogi prvostopnega sodišča za takšno oceno so tudi v tem delu

tehtni in argumentirani, pritožbeno sodišče pa se z njimi v celoti

strinja. Prvostopno sodišče je pravilno kot odločilno ugotovilo, da

se tako znamka tožeče stranke kot znak, ki ga uporablja (prvo)tožena

stranka, to je "TV Petelin" uporabljata za glasbeno dejavnost, prvi

kot naziv za letno splošno glasbeno prireditev z nagradami, drugi pa

kot naziv TV kabelskega programa za narodno zabavno glasbo, pri čemer

je v obeh primerih izpostavljen osrednji del imena "Petelin". Prav

zaradi navedenega karakterističnega osrednjega dela imena (Petelin),

bi v javnosti pri povprečnem predstavniku glasbene publike lahko

prišlo do zmede zaradi verjetnosti povezovanja med znakom prvotožene

stranke in znamko tožeče stranke. Do takšnega povezovanja je dejansko

že prišlo pri sodelavcih in znancih tožeče stranke, kar izkazujejo

predloženi izpisi sporočil, posredovani preko elektronske pošte.

Da bi bil izpolnjen pogoj iz točke b 1. odst. 123. čl. ZIL za izdajo

začasne odredbe, pa bi morala tožeča stranka izkazati tudi, da bi ji

zaradi zatrjevane kršitve lahko nastala nenadomestljiva škoda. Zgolj

trditve tožeče stranke:

- da se tožeča stranka za prihodnje leto ponovno dogovarja za

organizacijo prireditve "Zlati petelin" in prenos le-te na

televiziji,

- da bi ji z nadaljnjo uporabo znaka "TV Petelin" za v tožbi opisani

program nastala nenadomestljiva škoda, češ da se že sedaj pojavljajo

govorice, da je Zlati petelin nagrada za dosežke v narodnozabavni

glasbi, kar ne drži, saj gre za nagrade na vseh področjih glasbenega

ustvarjanja v Sloveniji,

- da s tem zaščitena blagovna znamka zgublja na ugledu, s čimer se

lahko zgodi, da bodo določeni povabljeni odpovedali sodelovanje, s

tem pa bi nastala tudi nenadomestljiva materialna škoda, tako tožeči

stranki, kot tudi organizatorju, televiziji, ki bi prenašala

prireditev,

- da tožeči stranki nastaja škoda zaradi zmede na trgu, ker toženi

stranki uporabljata ime "TV Petelin" za svojo oddajo, da je bila

"Zlati petelin" oddaja na TV 3 in nacionalni TV, ki se je oddajala že

približno od 1994 dalje, da je bila to letna oddaja, na kateri so se

podeljevale tudi nagrade z istim imenom za glasbene dosežke na vseh

zvrsteh glasbe, pred letno oddajo pa so bile med letom predstavitvene

oddaje, kjer so se nominirani glasbeniki predstavljali, da je bila

zaključna oddaja s podelitvijo nagrad predvajana tudi po programu RTV

Slovenija oziroma TV3, pa še ne kažejo na možnost nastanka

nenadomestljive škode. Določba točke b 1. odst. 135. čl. ZIL

predpostavlja kot pogoj za izdajo začasne odredbe možnost nastanka

škode, ki pa mora biti "nenadomestljiva". Da bi bil navedeni pogoj

izpolnjen, bi morala tožeča stranka najprej in vsaj zatrjevati

konkretna dejstva in okoliščine, s katerimi bi utemeljevala prav

"nenadomestljivost" zatrjevane škode. Trditi bi torej morala, zakaj

je škoda, ki bi ji lahko nastala zaradi zatrjevane kršitve, zanjo

nenadomestljiva. S svojimi trditvami pa je utemeljevala zgolj možnost

nastanka škode. Možnosti nastanka nenadomestljive škode ne izkazuje

niti izpovedba zakonitega zastopnika tožeče stranke, da gre pri

programu "TV Petelin" za nizko proračunsko produkcijo, da je program

nekvaliteten, da gre za obskurno produkcijo, da ima oddaja "Zlati

Petelin" določen renome, da je bila to največja oddaja na glasbenem

področju z nagradami za glasbeno dejavnost za različna glasbena

področja, ter da zato zaradi zmede pri oglaševanju obeh oddaj pada

kredibilnost same podelitve nagrad na glasbenem področju v celi

Sloveniji, ki pa tudi sicer ne more nadomestiti trditvene podlage

tožeče stranke. Abstraktni pravni termin o možnosti nastanka

nenadomestljive škode mora biti namreč konkretiziran z dejstvi in

okoliščinami, ki to nenadomestljivost potrjujejo. V to smer pa tožeča

stranka ni podala nobenih konkretnih trditev, kar pravilno ugotavlja

prvostopno sodišče.

Trditve tožeče stranke, da se prireditev "Zlati Petelin" ni izvajala

kar nekaj let, da zakoniti zastopnik tožeče stranke spornega TV

programa še ni videl, same po sebi sicer še ne kažejo, da zatrjevana

škoda tožeče stranke ni nenadomestljiva, vendar pa je pritrditi

prvostopnemu sodišču, da v kolikor bi bila zatrjevana škoda zanjo

nenadomestljiva, bi na zatrjevano kršitev takoj odreagirala in se

seznanila z vsebino predvajanega programa tožene stranke. Prvostopno

sodišče je torej pravilno materialnopravno zaključilo, da pogoj,

določen v točki b 1. odst. 123. čl. ZIL za izdajo začasne odredbe ni

izpolnjen.

Prvostopno sodišče je ocenilo, da bi tožena stranka z izdajo začasne

odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, utrpela

hujše neugodne posledice od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe

nastale predlagatelju. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča

stranka sicer ni niti trdila, da tožena stranka ne bi trpela hujših

neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe

nastali predlagatelju, kar je pogoj iz točke c 1. odst. 123. čl. ZIL

za izdajo začasne odredbe. Trdila je le, da toženima strankama s

prepovedjo oddajanja programa do pravnomočnosti sodne odločbe ne more

nastati nenadomestljiva škoda, saj sta s programom komajda začeli, že

pripravljene programe pa bi v primeru zavrnilne sodbe lahko uporabili

tudi po izdaji sodbe, kar pa še ne ustreza zahtevanemu dejanskemu

stanu, ki ga kot pogoj za izdajo začasne odredbe določa prej omenjena

določba točke c 1. odst. 123. čl. ZIL. Pritožbeno sodišče se ob

povedanem strinja z oceno prvostopnega sodišča, da tudi ta pogoj za

izdajo začasne odredbe ni izpolnjen.

Prvostopno sodišče je torej pravilno odločilo, ko je predlog za

izdajo začasne odredbe zavrnilo. Pritožbeno sodišče je ob povedanem

pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 265. čl.

ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 1. odst. 165.

čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP.