Appeal court quashes first instance ruling for failure to order witness examination on debt settlement.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu

(1., 2. in 3. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o dolžnikovih pritožbenih stroških se pridrži za končno

odločbo.

[JEDRO]

Ob navedenem je pritrditi pritožnikovi navedbi, da je ponudil izvedbo

dokazov z zaslišanjem, sodišče pa ju ni izvedlo. Pritožbeno sodišče

ugotavlja, da bi sodišče prve stopnje predlagana dokaza moralo

izvesti, saj sta bila v predmetni zadevi odločilna za ugotovitev

dejanskega stanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnika zoper

sklep o izvršbi, opr. št. Ig 2004/02428, zavrnilo (1. točka izreka).

Odločilo je, da je dolžnik dolžan sam nositi svoje stroške ugovornega

postopka, upniku pa v roku osmih dni povrniti stroške odgovora na

ugovor v znesku 37.540,00 SIT, v primeru zamude s pripadajočimi

obrestmi (2. in 3. točka izreka). Predlog upnika za povrnitev

stroškov, ki presegajo odmerjene stroške odgovora na ugovor in za

povrnitev stroškov dveh urgenc, je zavrnilo (4. in 5. točka izreka).

Upnik pritožbe ni vložil.

Dolžnik je smiselno zoper 1., 2. in 3. točko izreka sklepa pravočasno

vložil pritožbo. Navedel je, da je že v ugovoru navedel, da je

izterjevana terjatev prenehala, saj sta se po pravnomočnosti

izvršilnega naslova predstavnika upnika in dolžnika dogovorila, da se

celotna obveznost iz izvršilnega naslova poravna tako, da dolžnik

upniku plača znesek 5.500.000,00 SIT. Dolžnik je za navedeno trditev

predlagal izvedbo dokaza z zaslišanjem strank, ki pa ga sodišče ni

izvedlo, pri tem pa takšnega postopanja ni obrazložilo. Listine, ki

so bile priložene ugovoru, je sodišče zmotno ocenilo, saj iz njih

jasno izhaja vsebina sklenjenega dogovora. Priglasil je stroške.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo z obrazložitvijo,

da dolžnik ni dokazal zatrjevanega dejstva o prenehanju predmetne

terjatve.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval, da

je na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti predmetnega

izvršilnega naslova, terjatev zaradi doseženega dogovora med upnikom

in dolžnikom, prenehala. V dokaz svojim trditvam je dolžnik predložil

listine, iz katerih naj bi izhajal zatrjevani dogovor in predlagal

izvedbo dokaza z zaslišanjem predstavnikov dolžnika in upnika, ki naj

bi sklenila zatrjevani dogovor. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da

sodišče prve stopnje vseh predlaganih dokazov ni izvedlo, v

izpodbijanem sklepu pa navedenega postopanja tudi ni obrazložilo.

Ob navedenem je pritrditi pritožnikovi navedbi, da je ponudil izvedbo

dokazov z zaslišanjem, sodišče pa ju ni izvedlo. Pritožbeno sodišče

ugotavlja, da bi sodišče prve stopnje predlagana dokaza moralo

izvesti, saj sta bila v predmetni zadevi odločilna za ugotovitev

dejanskega stanja. Zato je bil zaključek sodišča prve stopnje, da

dolžnik ni dokazal zatrjevanega dogovora o prenehanju obveznosti, ob

dejstvu, da nobenega od predlaganih dokazov z zaslišanjem ni izvedlo,

preuranjen.

Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od odločitve o

utemeljenosti dolžnikovega ugovora, je pritožbeno sodišče posledično

razveljavilo tudi stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (2. in 3.

točka izreka izpodbijanega sklepa).

Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep sodišča prve stopnje v

izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču

prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZIZ). V tem postopku naj sodišče prve stopnje izvede

predlagane dokaze, nato pa na podlagi ocene vseh dokazov ponovno

odloči o utemeljenosti dolžnikovega ugovora ter o stroških

izvršilnega postopka.

Odločitev o pritožbenih stroških dolžnika se pridrži za končno

odločbo na podlagi 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.