Appeal dismissed; registration court correctly refused to suspend procedure due to disputed facts requiring substantive trial.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Registrski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, ki ni

namenjen ugotavljanju spornih dejstev v kontradiktornem postopku, ki

je značilen za pravdni postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče prekinilo postopek

vpisa spremebe družbene pogodbe in spremembe dejavnosti do

pravnomočne odločitve v zadevi V Pg 321/2004.

Zoper sklep se je pritožil udeleženec P.d.d. Uveljavljal je

pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne

uporabe materialnega prava, s predlogom pritožbenemu sodišču, da

pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog

za prekinitev registrskega postopka in odloči o vpisu spremembe

družbene pogodbe v sodni register, podrejeno pa, da razveljavi

izpodbijani sklep in vrne zadevo v ponovno odločanje registrskemu

sodišču.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik je sodeloval kot udeleženec registrskega postopka že v

postopku na prvi stopnji, na podlagi utemeljitve o svojem pravnem

interesu, ki bi utegnil biti prizadet z odločbo o prekinitvi postopka

vpisa spremembe statuta v sodni register (primerjaj 1. točko odgovora

na predlog za prekinitev postopka z dne 10.10.2004). Zato ima kot

družbenik status udeleženca v postopku za vpis v sodni register,

enako kot imata status udeležencev tudi predlagatelj vpisa spremembe

družbene pogodbe in družbenik, ki je predlagal prekinitev postopka

(prvi odstavek 17. člena ZSReg).

Pritožnik ne nasprotuje oceni registrskega sodišča, da je med

udeleženci sporno, ali je bil sklep skupščine o spremembi družbene

pogodbe, glede na njeno vsebino, sprejet v predpisanem postopku.

Registrsko sodišče mora presojati tudi pravilnost izvedenega postopka

(3. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg). Potrebna večina

družbenikov za spremembo družbene pogodbe (450. člen ZGD) sodi v

okvir presoje registrskega sodišča o pravilnosti izvedbe postopka

sprejemanja spremembe družbene pogodbe. Če registrsko sodišče

ugotovi, da sklep skupščine družbenikov ni bil sprejet s potrebno

večino, zavrne vpis spremembe družbene pogodbe, zaradi česar

posledično družbena pogodba ne bo veljavna (a contrario petemu

odstavku 450. člena ZGD).

Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom registrskega sodišča, da

je utemeljenost vpisa predlagane spremembe statuta v sodni register

odvisna od vprašanja, ali se s spremembo njenih določil povečujejo

obveznosti družbenikov do družbe. V tem primeru bi morali obravnavano

spremembo družbene pogodbe sprejeti vsi družbeniki (tretji odstavek

450. člena ZGD). Če gre za povečevanje obveznosti družbenikov do

družbe, sklep o spremembi družbene pogodbe ni bil sprejet z zadostno

večino glasov in bo zato registrsko sodišče njen vpis v register

zavrnilo, posledično sprememba družbene pogodbe ne bo veljala. Če pa

se s spremembo ne povečujejo obveznosti družbenikov do družbe, bo

spremembo vpisalo in ta bo z vpisom začela veljati (peti odstavek

450. člena ZGD).

Pritožbeno stališče o uporabi obligacijskih pravil glede delne

neveljavnosti pogodbe je v konkretnem primeru odločanja o

utemeljenosti predloga subjekta vpisa za vpis spremembe dejavnosti in

spremembe družbene pogodbe, neupoštevno. Registrsko sodišče v

konkretnem primeru odloča na podlagi vloženega predloga (prvi

odstavek 9. člena ZSReg). V primeru, če je predlog za vpis podatkov v

sodni register utemeljen, predlogu ugodi (tretji odstavek 35. člena

ZSReg). Če pa ugotovi, da predlog ni utemeljen, ga zavrne (četrti

odstavek 35. člena ZSReg). Narava vpisa spremembe družbene pogodbe je

taka, da registrsko sodišče v okviru odločanja o predlogu za vpis

njene sprmemebe, po oceni pritožbenega sodišča nima pravne podlage,

da delno ugodi, delno pa zavrne predlog.

Nesporno je, da o predhodnem vprašanju, od katerega je odvisna

odločitev registrskega sodišča, ali bo vpisalo ali zavrnilo vpis

spremembe družbene pogodbe v sodni register, teče pred Okrožnim

sodiščem v Ljubljani gospodarski spor po tožbi družbenika E.d.o.o.

zoper gospodarsko družbo G.d.o.o., Ljubljana, zaradi ničnosti sklepa

družbenikov družbe z dne 21.9.2004, podrejeno zaradi njene

razveljavitve (opr. št. spisa V Pg 321/04). O zahtevku sodišče še ni

odločilo. Zato bi bili izpolnjeni pogoji, da o predhodnem vprašanju

odloči samo registrsko sodišče, če odločitev o tem ni odvisna od

kakšnega dejstva, ki je med udeleženci sporno (prvi odstavek v zvezi

z drugim odstavkom 33. člena ZSReg).

Registrski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek (primerjaj

z 19. členom ZSReg), ki ni namenjen ugotavljanju spornih dejstev v

kontradiktornem postopku, ki je značilen za pravdni postopek.

Udeleženec, ki je predlagal prekinitev postopka je navedel pravno

pomembna dejstva, s katerimi bi lahko, če se bodo izkazala za

resnična, dosegel sodno odločbo o ničnosti sprejetega sklepa

skupščine družbenikov o spremembi družbene pogodbe (ali njenega

dela). Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnikom, da med

subjektom vpisa in udeležencem, ki je predlagal prekinitev postopka,

nobeno dejstvo ni sporno. Sporna so namreč tista pravnorelevantna

dejstva, od katerih je odvisna pravna kvalifikacija "povečanih

obveznosti družbenikov do družbe", kot je določena v drugem odstavku

450. člena ZGD. Navedeno abstraktno pravno normo je potrebno pri

odločanju zapolniti z ustreznimi dejstvi, ki se tej normi

prilagajajo. Ta dejstva pa so glede na trditve, ki so jih podali

udeleženci v tem registrskem postopku, med njimi sporna. Tako

pritožnik še v pritožbi polemizira z nasprotnim udeležencem in ponuja

svojo (drugačno) razlago vsebine posameznih spremenjenih določb

družbene pogodbe, ki naj bi po njegovem naziranju predstavljala

kvečjemu omilitev obveznosti družbenikov oziroma, ki naj sploh ne bi

posegale v obveznosti družbenikov. Take pritožbene trditve, ki bi

zahtevale razlago posameznih določb družbene pogodbe, pa ravno

potrjujejo, da so med udeleženci dejstva v zvezi z določili družbene

pogodbe o konkurenčni prepovedi in spremembi ureditve prenosa

poslovnega deleža, sporna.

Zmotno je stališče pritožnika, da se je registrsko sodišče že

opredelilo do vprašanja, ali se s spremenjenimi določili družbene

pogodbe povečujejo obveznosti družbenikov. Registrsko sodišče je v

razlogih obrazložitve sklepa o prekinitvi postopka z besedami "kar

kaže na to, da so se povečale obveznosti družbenikov" in "kar kaže na

to, da je spremenjena družbena pogodba zaostrila prenos poslovnega

deleža med družbeniki", ocenilo kot verjetne trditve udeleženca, ki

je predlagal prekinitev postopka. Nikakor pa iz razlogov obrazložitve

izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je sodišče ugotovilo pravno

relevantna dejstva za odločitev o uporabi določbe tretjega odstavka

450. člena ZGD o odločanju vseh družbenikov o spremembi družbene

pogodbe. Zato je zmotno stališče pritožnika, da v konkretnem primeru

niso podani pogoji za prekinitev postopka v skladu z določilom

drugega odstavka 33. člena ZSReg.

Glede na navedeno so uveljavljani pritožbeni razlogi neutemeljeni.

Ker registrsko sodišče tudi ni prekršilo določb postopka, na katerih

kršitev pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek

350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 19. členom ZSReg

in 37. členom ZNP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve

stopnje potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).