Appeal dismissed; founder's consent required for interim director appointment per foundation act.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep registrskega

sodišča.

[JEDRO]

Pritožnik zmotno meni, da je avtomatizem imenovanje vršilca dolžnosti

direktorja po 15. členu Akta določen le v primeru, ko nihče od

prijavljenih kandidatov ni bil izbran, torej ko niti svet zavoda ni

izbral nobenega kanditata. Toda tako ZZ, kot tudi Akt govorita o

imenovanju vršilca dolžnosti direktorja. To pa pomeni, da morata biti

izpolnjeni obe fazi postopka imenovanja, tako izbira kandidata, kot

tudi soglasje ustanovitelja.

Neizbira kandidata zato lahko pomeni le njegovo neimenovanje za

direktorja. Sicer pa niti 37. člen ZZ ne določa, da je za vršilca

dolžnosti direktorja lahko imenovan v razpisnem postopku po svetu

zavoda izbran kandidat, ki nima soglasja ustanovitelja zavoda.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo predlog za

vpis vršilca dolžnosti direktorja B.B.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj.

Uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP v

zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg in predlagal spremembo

izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlaganemu vpisu, podrejeno pa

razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo

odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Protispisna je pritožbena trditev, da izpodbijani sklep nima vseh

sestavin sodne odločbe, ker ne vsebuje pravnega pouka, zaradi česar

je sklep nepravilen in nezakonit. Kot izhaja iz izvirnika

izpodbijanega sklepa (list. št. 38), je navedeni sklep opremljen s

štampiljko, katere vsebina je pravni pouk o možnosti vložitve

pravnega sredstva zoper sklep. Pritožnik pa ni izkazal, da je prejel

okrnjen sklep brez pravnega pouka.

Neutemeljeno pa pritožnik očita registrskemu sodišču tudi bistveno

postopkovno kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, ker naj bi

se izpodbijanega sklepa ne dalo preizkusiti, ker o odločilnih

dejstvih nima razlogov. Ne drži namreč trditev, da sodišče ni navedlo

razlogov, zakaj je zavrnilo vpis predlagane spremembe, ki je temeljil

na 37. členu Zakona o zavodih (v nadaljevanju: ZZ). Registrsko

sodišče je namreč povzelo vsebino 15. člena Akta o uskladitvi

organiziranosti zavoda I. z zakonom o zavodih (v nadaljevanju: Akt),

ki ni v nasprotju z določilom 37. člena ZZ. Medtem ko slednji za

primer, če se na razpis nihče ni prijavil, ali če nihče od

prijavljenih kandidatov ni bil izbran, določa, da se razpis ponovi

(tako določbo pa ima tudi 15. člen Akta), za čas do imenovanja

direktorja na podlagi ponovljenega razpisa pa se imenuje vršilec

dolžnosti direktorja, vendar najdlje za eno leto, pa že citirano

določilo Akta le dopolnjuje določbo 37. člena ZZ. Za obravnavani

primer namreč določa, koga je za čas do imenovanja direktorja na

podlagi ponovljenega razpisa mogoče imenovati za vršilca direktorja

zavoda, to pa je dosedanji direktor. Izpodbijani sklep, sklicujoč se

na določbo 15. člena Akta zato ima razloge o odločilnih dejstvih in

ga je mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da je

registrsko sodišče tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je

svojo odločitev oprlo na omenjeno določbo Akta.

Akt o ustanovitvi je temeljni konstitutivni akt zavoda (12. člen ZZ),

ki ga sprejme ustanovitelj (11. člen ZZ). Ni zakonske ovire, da akt

poleg obveznih sestavin iz 8. člena ZZ ne bi vseboval tudi drugih

določb, če le niso v nasprotju z določbami ZZ. V obravnavanem primeru

je ustanovitelj z določbo v 15. členu Akta uredil situacijo, ko do

imenovanja direktorja po opravljenem razpisu (izbire kandidata, ki jo

opravi svet I. na podlagi opravljenega razpisa in soglasjem

ustanovitelja k tej izbiri, oba pogoja pa morata biti izpolnjena za

imenovanje direktorja) ne pride. V taki situaciji je določil, da

funkcijo vršilca dolžnosti direktorja do imenovanja direktorja na

podlagi ponovljenega razpisa opravlja dotedanji direktor.

Pritožnik zmotno meni, da je avtomatizem imenovanje vršilca dolžnosti

direktorja po 15. členu Akta določen le v primeru, ko nihče od

prijavljenih kandidatov ni bil izbran, torej ko niti svet zavoda ni

izbral nobenega kanditata. Toda tako ZZ, kot tudi Akt govorita o

imenovanju vršilca dolžnosti direktorja. To pa pomeni, da morata biti

izpolnjeni obe fazi postopka imenovanja, tako izbira kandidata, kot

tudi soglasje ustanovitelja. V obravnavanem primeru, ko je

predlaganega vršilca dolžnosti direktorja B.B. sicer svet zavoda

izbral, v postopku imenovanja direktorja pa soglasja k njegovemu

imenovanju ustanovitelj ni dal, ni logično, da bi tako soglasje dal k

njegovemu imenovanju za vršilca dolžnosti. Temu ustanovitelj izrecno

nasprotuje tudi v tem postopku vpisa vršilca dolžnosti direktorja.

Neizbira kandidata zato lahko pomeni le njegovo neimenovanje za

direktorja. Sicer pa niti 37. člen ZZ ne določa, da je za vršilca

dolžnosti direktorja lahko imenovan v razpisnem postopku po svetu

zavoda izbran kandidat, ki nima soglasja ustanovitelja zavoda. Za

sodišče pa tudi ni zavezujoče mnenje Službe za zakonodajo vlade RS.

Pritrditi je pritožniku, da ZZ predpisuje le imenovanje vršilca

dolžnosti, ne pa, kdo bi moral biti imenovan na to funkcijo. Kot je

bilo že obrazloženo pa je to določil Akt zavoda v 15. členu, zato je

neutemeljen očitek registrskemu sodišču, da Svetu I. odreja, koga naj

na funcijo vršilca dolžnosti direktorja imenuje. Sodišče z

izpodbijanim sklepom Svetu zavoda ničesar ne odreja, ugotavlja le, da

je vprašanje imenovanja osebe vršilca direktorja zavoda rešil že

ustanovitelj v Aktu o ustanovitvi.

Predlog pritožnika za razpis pritožbene obravnave nima podlage v

določbah ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg. Po 2.

odst. 347. člena ZPP pritožbeno sodišče razpiše obravnavo le, če

spozna, da je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba ponoviti

že v prvostopenjskem postopku izvedene dokaze. Prvostopenjsko sodišče

v pritožbi predlaganih dokazov z zaslišanjem prič B.B. in G.K. sploh

ni izvedlo, za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pa to niti ni

potrebno. Ni namreč sporno, da v razpisnem postopku za imenovanje

direktorja zavoda Svet zavoda ni pridobil soglasja ustanovitelja k

imenovanju B.B. za direktorja zavoda, kot tudi ne soglasja k

njegovemu imenovanju za vršilca dolžnosti direktorja, to pa so tista

pravnorelevantna dejstva, ki jih je registrsko sodišče ugotovilo.

Sicer pa pritožnik niti ne pojasni, katera pravna relevantna dejstva

naj bi s predlagana pričama dokazoval.

Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za

neutemeljene, registrsko sodišče pa je na ugotovljeno dejansko stanje

pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni zagrešilo

bistvenih postopkovnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po

uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, v

zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg), je pritožbeno sodišče

neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep

registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSreg).