Appeal allowed: Company proves assets via balance sheet, defeating statutory presumption of insolvency for deletion.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep registrskega sodišča se spremeni

tako, da se ugovoru družbe ugodi in se sklep o začetku postopka

izbrisa razveljavi.

[JEDRO]

Čim namreč družba izkaže, da ima premoženje, v kakšni obliki pa je

tudi razvidno iz same bilance stanja (v obravnavanem primeru

neopredmetena dolgoročna sredstva, zaloge, trgovsko blago, terjatve)

kar je v razlogih izpodbijanega sklepa registrsko sodišče tudi samo

ugotovilo, je zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o neobstoju

izbrisnega razloga. ZFPPod namreč družbi ne nalaga, da navede

konkretno premoženje, s katerim naj se upnik poplača. To je stvar

eventuelno začetega izvršilnega postopka, v katerem lahko sodišče na

predlog upnika dolžnika pozove, naj predloži seznam premoženja (31.

člen ZIZ).

Namen ZFPPod je prenehanje pravnih oseb, ki nimajo premoženja, brez

poprejšnjega postopka likvidacije. S tem ko je gospodarska družba

uspela izpodbiti domnevo iz 2. točke 1. odstavka 25. člena ZFPPod

torej, da premoženje ima, je odpadel izbrisni razlog za njeno

prenehanje.

Obstoj izbrisnega razloga registrsko sodišče praviloma ugotovi na

podlagi obvestila iz 26. člena ZFPPod. Organizacija pooblaščena za

obdelovanje in objavljanje podatkov iz 70. (sedaj 55.) člena Zakona o

gospodarskih družbah (ZGD) in organizacija, ki za dolžnika opravlja

posle plačilnega prometa (1. in 2. odstavek 26. člena ZFPPod) morata

registrsko sodišče obvestiti o okoliščinah iz 1. točke 1. odstavka

oziroma 2. odstavka 25. člena ZFPPod.

S tem pa ni izključena možnost drugih (pobudnikov) obvestiti

registrsko sodišče o obstoju izbrisnega razloga.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo ugovor

družbe zoper sklep o začetku postopka izbrisa družbe iz sodnega

registra brez likvidacije in odločilo, da se gospodarska družba

A.d.o.o. izbriše iz sodnega registra. Zoper navedeni sklep se je

družba pravočasno pritožila zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega

dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s trditvijo,

da je predložila vse ustrezne dokaze o obstoju premoženja. Predlagala

je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve registrskemu

sodišču v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Registrsko sodišče je v sklepu o začetku postopka izbrisa družbe iz

sodnega registra ugotovilo, da je pri družbi podan izbrisni razlog iz

2. točke 1. odstavka 25. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij

(ZFPPod), torej da družba nima premoženja. Družba navedeni sklep

lahko izpodbija z ugovorom, da je dejansko stanje glede obstoja

izbrisnega razloga zmotno ali nepopolno ugotovljeno (1. točka 2.

odstavka 30. člena ZFPPod). In prav ta ugovorni razlog je družba

uveljavljala s trditvijo, da ima premoženje in predložila kot dokaz

bilanco stanja na dan 31.12.2003, izkaz poslovnega izida v obdobju od

1.1. do 31.12.2003, izkaz bilančnega dobička za leto 2003 ter podatke

o terjatvah in obveznostih do tujine na dan 31.12.2003. Registrsko

sodišče je v izpodbijanem sklepu sicer presojalo družbino bilanco

stanja, vendar pa je materialnopravno zmotno presodilo, da bi družba

morala v ugovoru izkazati kakršnokoli dejansko premoženje za

poplačilo terjatev svojih upnikov. Navedeno dejstvo pa po presoji

pritožbenega sodišča presega okvir presoje (ne) obstoja izbrisnega

razloga po ZFPPod. Čim namreč družba izkaže, da ima premoženje, v

kakšni obliki pa je tudi razvidno iz same bilance stanja (v

obravnavanem primeru neopredmetena dolgoročna sredstva, zaloge,

trgovsko blago, terjatve) kar je v razlogih izpodbijanega sklepa

registrsko sodišče tudi samo ugotovilo, je zadostila trditvenemu in

dokaznemu bremenu o neobstoju izbrisnega razloga. ZFPPod namreč

družbi ne nalaga, da navede konkretno premoženje, s katerim naj se

upnik poplača. To je stvar eventuelno začetega izvršilnega postopka,

v katerem lahko sodišče na predlog upnika dolžnika pozove, naj

predloži seznam premoženja (31. člen ZIZ). Če pa bi upnik menil, da

je podan stečajni razlog po 1. odstavku 2. člena Zakona o prisilni

poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) pa bi moral predlagati nad

družbo začetek stečajnega postopka. Namen ZFPPod je prenehanje

pravnih oseb, ki nimajo premoženja, brez poprejšnjega postopka

likvidacije. S tem ko je gospodarska družba uspela izpodbiti domnevo

iz 2. točke 1. odstavka 25. člena ZFPPod torej, da premoženje ima, je

odpadel izbrisni razlog za njeno prenehanje.

O položaju pobudnika izbrisnega postopka upnika M.M. pa je stališče

sodišča druge stopnje naslednje:

Z izrecno zakonsko določbo 1. odstavka 29. člena ZFPPod je

zakonodajalec predpisal, da o začetku postopka izbrisa odloči

registrsko sodišče po uradni dolžnosti (primerjaj 2. odstavek 9.

člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) v zvezi z 28. členom ZFPPod).

Obstoj izbrisnega razloga registrsko sodišče praviloma ugotovi na

podlagi obvestila iz 26. člena ZFPPod. Organizacija pooblaščena za

obdelovanje in objavljanje podatkov iz 70. (sedaj 55.) člena Zakona o

gospodarskih družbah (ZGD) in organizacija, ki za dolžnika opravlja

posle plačilnega prometa (1. in 2. odstavek 26. člena ZFPPod) morata

registrsko sodišče obvestiti o okoliščinah iz 1. točke 1. odstavka

oziroma 2. odstavka 25. člena ZFPPod. S tem pa ni izključena možnost

drugih (pobudnikov) obvestiti registrsko sodišče o obstoju izbrisnega

razloga. Čim registrsko sodišče izve za to, da morda obstoji izbrisni

razlog in če oceni, da je izbrisni razlog podan, izda sklep o začetku

postopka izbrisa v skladu s 1. odstavkom 29. člena ZFPPod. Za

postopek izbrisa torej ne velja načelo dispozitivnosti in so v tej

smeri navedene pritožbene trditve neutemeljene.

Po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa, registrsko sodišče ni

bilo dolžno pošiljati nobenih vlog družbe pobudniku tega postopka.

Pravno dejstvo izdaje sklepa o začetku postopka se namreč vpiše v

sodni register (4. odstavek 29. člena ZFPPod). Z vpisom sklepa o

začetku postopka za izbris se zagotovi javna objava tega pravnega

dejstva (primerjaj 1. odstavek 8. člena ZSReg).

Ker je družba v ugovornem postopku z bilanco stanja izkazala, da ima

premoženje in da torej izbrisni razlog ni podan, registrsko sodišče

pa je pri presoji obstoja izbrisnega razloga po družbinem ugovoru

zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo, iz katerega

premoženja bi upnik lahko prišel do poplačila svoje terjatve, je

pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 31. člena v zvezi

s 3. odstavkom 34. člena ZFPPod in 3. točko 1. odstavka 40. člena

ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod utemeljeni pritožbi družbe ugodilo

in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega

sklepa.