Appeal dismissed; bankruptcy proceedings against a former sole proprietor are inadmissible due to loss of status.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Obstoj dolžnika kot samostojnega podjetnika posameznika je torej (kot

je to pritožbeno sodišče navedlo že v svojem sklepu opr. št. III Cpg

116/2005 z dne 19.5.2005) procesna predpostavka za vodenje stečajnega

postopka nad njim.

Dolžnik glede na to, da ni več samostojni podjetnik posameznik za

terjatve, ki so nastale iz naslova njegovega poslovanja kot N.I.

s.p., odgovarja kot za svoje osebne terjatve. Naša zakonodaja pa

stečajnih postopkov v zvezi s poplačilom teh terjatev ne pozna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog N.I.

za začetek stečajnega postopka nad njim kot samostojnim podjetnikom s

firmo N.I. s.p.

Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo, zaradi zmotne

uporabe materialega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve

dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi

in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje

v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za začetek stečajnega

postopka nad dolžnikom z utemeljitvijo, da dolžnik v času odločanja o

predlogu za začetek stečajnega postopka nad njim ni imel več statusa

samostojnega podjetnika in ni vpisan v obrtni register. Zato nad

dolžnikom kot samostojnim podjetnikom posameznikom stečajnega

postopka ni mogoče opraviti.

Četrti člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.

list RS št. 67/93 in spremembe, v nadaljevanju ZPPSL) v zvezi s 1.

členom ZPPSL določa, nad katerimi dolžniki je dovoljeno začeti

postopek prisilne poravnave in stečajni postopek. Ti so samostojni

podjetnik, gospodarska družba, zadruga ter druga pravna in fizična

oseba, za katero poseben zakon določa, da se nad njo opravi stečajni

postopek. Po tem zakonu je torej dovoljeno opraviti stečajni postopek

le nad tisto fizično osebo, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost

kot svojo izključno dejavnost (samostojni podjetnik posameznik).

Obstoj dolžnika kot samostojnega podjetnika posameznika je torej (kot

je to pritožbeno sodišče navedlo že v svojem sklepu opr. št. III Cpg

116/2005 z dne 19.5.2005) procesna predpostavka za vodenje stečajnega

postopka nad njim. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da N.I. v času

odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka nad njim ni imel

več statusa samostojnega podjetnika in ni bil vpisan v obrtni

register, saj mu je dovoljenje za opravljanje obrti prenehalo že

30.6.1992. Zato je pravilno zaključilo, da nad dolžnikom kot

samostojnim podjetnikom posameznikom stečajnega postopka ni mogoče

opraviti, niti ga ni mogoče začeti, saj subjekta, ki ga ZPPSL v 4.

členu navaja kot dolžnika, ni več. Trditve pritožnika, da dolžnik

izpolnjuje pogoje za začetek stečajnega postopka, ker je plačilno

nesposoben in prezadolžen, ob povedanem niso utemeljene.

Pritožnik sicer soglaša z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da mu je

prenehala veljavnost dovoljenja za opravljanje obrti v obratovalnici

dne 30.6.1992. Meni pa, da prvostopno sodišče predloga za začetek

stečajnega postopka ne bi smelo zavreči, ker je iz naslova poslovanja

obratovalnice dolžniku nastal tako davčni dolg, kot tudi obveznost in

neplačane terjatve do upnikov, za katere zoper dolžnika potekajo

sodni postopki. Takšne trditve pa so neupoštevne, saj dolžnik glede

na to, da ni več samostojni podjetnik posameznik za terjatve, ki so

nastale iz naslova njegovega poslovanja kot N.I. s.p., odgovarja kot

za svoje osebne terjatve. Naša zakonodaja pa stečajnih postopkov v

zvezi s poplačilom teh terjatev ne pozna.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo dolžnika zavrnilo in

izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZPPSL).