Appeal allowed; differing shareholder views do not justify suspending statute change registration under ZSReg.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Po oceni pritožbenega sodišča niso podani zakonski pogoji za

prekinitev postopka iz drugega odstavka 33. člena ZSReg, ker različna

izražena stališča udeleženk registrskega postopka še ne pomenijo, da

se med njima sporna tista relevantna dejstva, od katerih je odvisna

odločitev o tem, ali je bl sklep skupščine o spremembi statuta

sprejet s tako večino glasov, ki jo za spremembo statuta določata

ZGS in statut.

[OBRAZLOŽITEV]

Registrsko sodišče je z uvodoma citiranim sklepom prekinilo postopek

vpisa spremembe statuta v sodni register do pravnomočnosti odločbe v

gospodarskem sporu, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem x pod opr. št.

I Pg 219/2005.

Subjekt vpisa in predlagatelj vpisa spremembe statuta v sodni

register se je zoper sklep pravočasno pritožil, uveljavljal je

pritožbene razloge bistvene kršitve določb registrskega postopka,

zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega

prava, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep

registrskega sodišča spremeni in odredi vpis spremembe statuta

predlagatelja v sodni register.

Pritožba je utemeljena.

Registrsko sodišče je odločitev o prekinitvi postopka vpisa spremembe

statuta v sodni register oprlo na določilo drugega odstavka 33. člena

ZSReg. Kot predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o

predlaganem vpisu spremembe statuta, je opredelilo vprašanje

veljavnosti tistega dela skupščinskega sklepa, ki se nanaša na

spremembo 47. člena statuta. S spremembo 47. člena statuta se

odpravlja določilo o soglasju dveh bank, G. banke d.d. in S. banke

d.d., dokler imata v lasti vsaj 3% delnic družbe, k tistim spremembam

statuta, ki se nanašajo na imenovanje uprave, nadzornega sveta,

statusne spremembe in prenehanja družbe, kot posebne zahteve za

veljavnost skupščinskega sklepa o spremembi statuta glede navedenih

vprašanj (drugi odstavek 306. člena ZGD). Zaključilo je, da je med

udeleženkama sporno, če je za spremembo te v statutu določene posebne

zahteve za veljavnost skupščinskega sklepa, prav tako potrebno

soglasje. Pri tem je ugotovilo, da se s spremembo 47. člena statuta

posega v položaj in pridobljene pravice banke (G. banke d.d) kot

manjšinskega delničarja, ker po sprejeti spremembi ne bi bilo več

potrebno njeno soglasje (dokler ima v lasti vsaj 3% vseh delnic

družbe), glede tistih sprememb statuta, ki se nanašajo na imenovanje

uprave, nadzornega sveta, statusne spremembe in prenehanje družbe.

Ker se prečiščeno besedilo, ki je priloženo predlogu za vpis sprememb

statuta v sodni register nanaša na vse spremembe statuta, je

registrsko sodišče odločilo, da ne more dovoliti vpisa le tistih

sprememb statuta, ki niso sporne, zato je prekinilo postopek glede

vpisa vseh sprememb v sodni register.

Po oceni pritožbenega sodišča niso podani zakonski pogoji za

prekinitev postopka iz drugega odstavka 33. člena ZSReg, ker različna

izražena stališča udeleženk registrskega postopka še ne pomenijo, da

so med njima sporna tudi tista relevantna dejstva, od katerih je

odvisna odločitev o tem, ali je bil sklep skupščine o spremembi

statuta sprejet s tako večino glasov, ki jo za spremembo statuta

določata ZGD in statut. Odločitev o veljavnosti spremembe 47. člena

statuta je odvisna od pravne presoje znanih in med strankama

nespornih pravno relevantnih dejstev. Pravno podlago za odločitev

predstavljajo obstoječe določbe statuta ter določbe drugega odstavka

306. in v določenih primerih tudi prvega odstavka 307. člena ZGD, ki

se nanaša na soglasje delničarjev k spremembi statuta, če gre za tako

spremembo, s katero se jim nalagajo dodatne obveznosti v skladu z

zakonom in statutom. Pri tem po oceni pritožbenega sodišča za presojo

materialno pravnih predpostavk za odločitev o predlaganem vpisu

spremembe statuta (primerjaj s 4. točko prvega odstavka 34. člena

ZSReg) niso odločilna različna stališča obeh udeleženk o namenu in

učinkih predlagane spremembe, torej o tem, ali se z navedeno

spremembo statuta odpravlja izrazito priviligiran položaj udeleženke

pri odločanju, kar zatrjuje predlagatelj vpisa spremembe statuta, ali

pa se posega v pridobljene pravice udeleženke, ki bi jo lahko

prizadele, ker bi ji vpis spremembe statuta v sodni register za

nedoločen čas zaprl možnost, da v nadaljnih postopkih pravočasno

uveljavlja svoje že pridobljene pravice ali koristi, to je za primer

prihodnjih zakonsko dopustnih sprememb statutov v določbah o

imenovanju uprave, nadzornega sveta, statusnih sprememb in prenehanja

družbe (primerjaj z vlogo udeleženke z dne 4.8.2005). Zato se do teh

vprašanj registrskemu sodišču v tem postopku ni treba opredeliti.

V kolikor bi sodišče prve stopnje v okviru materialno pravne presoje

ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za vpis predlagane spremembe

statuta v register, udeleženki, ki s predlogom za prekinitev postopka

smiselno predlaga tudi zavrnitev predloga vpisa spremembe statuta v

sodni register, ne bi odvzelo pravice do sodnega varstva. Če bo s

tožbo uspela, bo pravnomočna sodba učinkovala proti vsem delničarjem

in članom uprave in članom nadzornega sveta, vsebina sodbe pa se bo

po uradni dolžnosti vpisala v sodni register (367. člen ZGD). Glede

na postavljen tožbeni zahtevek v zadevi, ki se vodi pred istim

sodiščem pod opr. št. I Pg 219/2005 bo, v kolikor tožeča stranka s

tožbo uspe, registrsko sodišče pri subjektu vpisa vpisalo sodbo o

razveljavitvi sklepa skupščine, ki se nanaša na spremembo 47. člena

statuta.

Če pa bi registrsko sodišče pri odločanju o predlogu za vpis

spremembe statuta, v okviru odločanja o predhodnem vprašanju, ali je

sprememba 47. člena statuta veljavno sprejeta brez soglasja

udeleženke k njeni spremembi ugotovilo, da sprememba statuta ni bila

veljavno sprejeta, bi predlog za vpis spremembe statuta lahko

zavrnilo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep

sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka razveljavilo ter zadevo

vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 39. člena

ZSReg), v katerem bo sodišče prve stopnje moralo odločiti o predlogu

za vpis spremembe statuta v sodni register in posledično ponovno

(istočasno) o predlogu udeleženke za prekinitev postopka.