Appeal allowed; first instance court violated adversarial principle by basing ruling on unapproved draft.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was granted, resulting in the revocation of the first instance ruling and remand for a new proceeding. The lower court based its decision on a 'clean draft' prepared by the administrator on September 17, which differed from the draft formally approved on July 13. The appellate court found this error violated the principle of adversarial proceedings because the court failed to examine objections against the approved draft during the scheduled hearing. Consequently, the court must retry the case to ensure all objections are properly addressed against the correct legal basis.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL); Zakon o postopku pri stečaju (ZPP): A court decision based on a draft not subject to the formal approval and objection procedure constitutes a fundamental violation of the principle of adversarial proceedings, requiring the revocation of the decision and remand for a new trial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa najprej
sklicuje na osnutek za glavno razdelitev, ki je bil predmet potrditve
s sklepom z dne 13.7.2005, v nadaljevanju pa uporablja pojem
"čistopis osnutka delitve stečajne mase", ki naj bi ga 17.9.2005
izdelal stečajni upravitelj in ki se razlikuje od osnutka, ki je bil
predmet potrditve dne 13.7.2005. Ker je sodišče prve stopnje v
nadaljnji obrazložitvi svoje ugotovitve in stališča do ugovorov
upnikov v celoti opiralo na shemo razdelitve, kot izhaja iz
"čistopisa osnutka delitve stečajne mase" z dne 17.9.2005, je očitno,
da ni preizkušalo osnutka, ki je bil predmet potrditve z dne
13.7.2005, v zvezi s katerim je bil razpisan in oklican narok za
obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. S tem je podana kršitev
načela kontradiktornosti postopka, kar predstavlja absolutno bistveno
kršitev psotopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem
razveljavitveni razog iz 1. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 15.
členom ZPPSL.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom o glavni razdelitvi zavrnilo
ugovore upnikov D.J., B.O.in M.P.zoper osnutek glavne razdelitve (1.
točka izreka). Ob tem je ugotovilo, da je bila v gospodarskem sporu
pred istim sodiščem pod opr.št. XI Pg 177/2003 sklenjena sodna
poravnava dne 7.4.2004, s katero so tožene stranke tožeči stranki
priznale terjatev v višini 675.104,00 SIT spp, tožeča stranka pa je
umaknila svoj zahtevek v znesku 2.279.153,00 SIT spp. Sodišče je
odločilo, da se navedena sodna poravnava upošteva pri razdelitvi
stečajne mase med upnike (2. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da
v stečajni masi obsegajo za razdelitev med upnike denarna sredstva v
višini 413.123.943,19 SIT, ki zadostuje za poplačilo sorazmernega
dela terjatev upnikov v višini 26,20% (3. točka izreka). Odobrilo je
razdelitev stečajne mase v znesku 359.427.439,31 SIT med upnike,
navedene v razpredelnici, ki je sestavni del tega sklepa za poplačilo
njihovih terjatev v višini, kot je določena v tej razpredelnici (4.
točka izreka). Iz stečajne mase za razdelitev med upnike je izločilo
sredstva za rezervacijo izplačil upnikom, ki so za uveljavitev svoje
terjatve pravočasno začeli ustrezne postopke, v znesku 53.696.503,00
SIT (5. točka izreka).
Zoper sklep je pravočasno vložil pritožbo upnik B.O. iz vseh
pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagal, da
izpodbijani sklep spremeni, podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep
razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Pritožba je utemeljena.
Sklep o glavni razdelitvi, ki ga stečajni senat izda v skladu z 2.
odstavkom 165. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in
likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) predstavlja odločitev, v okviru
katerega stečajni senat odloči o ugovorih, ki jih zoper osnutek za
glavno razdelitev navajajo upniki do konca naroka za obravnavanje
osnutke za glavno razdelitev (1. do 3. odstavek 165. člena ZPPSL).
Sklep o glavni razdelitvi predstavlja podlago za izplačilo terjatev
upnikom, kar izvrši stečajni upravitelj (166. člen ZPPSL). Na predlog
stečajnega upravitelja o osnutku glavne obravnave odloča stečajni
senat s tem, ko potrdi predlagani osnutek (1. odstavek 163. člena
ZPPSL). Ugovorni postopek, ki teče do zaključka naroka za
obravnavanje osnutka za glavno razdelitev je tako namenjen preizkusu
pravilnosti in zakonitosti predlaganega osnutka za glavno razdelitev,
ki je potrjen s sklepom iz 1. odstavka 163. člena ZPPSL. Na ta način
je v postopku zagotovljena kontradiktornost postopka, v katerem lahko
upniki uveljavljajo svoje morebitne ugovore do predlaganega osnutka,
o katerih se mora izreči stečajni senat v okviru izdaje sklepa o
glavni razdelitvi po 2. odstavku 165. člena ZPPSL. Samo po sebi
razumljivo je torej, da je stečajni senat pri izdaji sklepa o glavni
razdelitvi vezan na preizkušanje osnutka za glavno razdelitev,
katerega je potrdil s sklepom iz 1. odstavka 163. člena ZPPSL, pri
čemer pa je ta preizkus omejen na podane ugovore upnikov. Izven tega
okvira je po mnenju pritožbenega sodišča preizkus osnutka za glavno
razdelitev omejen zgolj na razloge, ki jih zajema uradni preizkus
razlogov, ki kažejo na nepravilnost ali nezakonitost sklepa o
potrditvi osnutka za glavno razdelitev, v okviru česar je upoštevati
predvsem bistvene kršitve procesnih pravil pri izdaji sklepa o
potrditi osnutka za glavno razdelitev in zmotno uporabo materialnega
prava. ZPPSL sicer nima procesnih določil glede obsega tovrstnega
preizkusa, je pa na to mogoče sklepati ob smiselnem upoštevanju
določb meja uradnega preizkusa sklepa o izvršbi v ugovornem postopku
iz 55. člena ZIZ (glej 2. odstavek 3. člena Zakona o sodiščih).
Pritožnik utemeljeno opozarja na nezakonitost postopanja sodišča prve
stopnje, da je kot predmet preizkusa na naroku obravnavalo osnutek za
glavno razdelitev, ki ni identičen osnutku, ki je bil predmet
potrditve s sklepom stečajnega senata z dne 13.7.2005. Sodišče prve
stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa najprej sklicuje na
osnutek za glavno razdelitev, ki je bil predmet potrditve s sklepom z
dne 13.7.2005, v nadaljevanju pa uporablja pojem "čistopis osnutka
delitve stečajne mase", ki naj bi ga 17.9.2005 izdelal stečajni
upravitelj in ki se razlikuje od osnutka, ki je bil predmet potrditve
dne 13.7.2005. Ker je sodišče prve stopnje v nadaljnji obrazložitvi
svoje ugotovitve in stališča do ugovorov upnikov v celoti opiralo na
shemo razdelitve, kot izhaja iz "čistopisa osnutka delitve stečajne
mase" z dne 17.9.2005, je očitno, da ni preizkušalo osnutka, ki je
bil predmet potrditve z dne 13.7.2005, v zvezi s katerim je bil
razpisan in oklican narok za obravnavanje osnutka za glavno
razdelitev. S tem je podana kršitev načela kontradiktornosti
postopka, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev psotopka iz 8.
točke 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razog iz 1.
odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL.
Ugotovljeno postopkovno kršitev bo sodišče prve stopnje lahko
odpravilo samo na ta način, da bo ponovno razpisalo narok za
obravnavanje osnutka za glavno razdelitev, na katerem bo obravnavalo
ugovore upnikov na potrjen osnutek glavne razdelitve s sklepom z dne
13.7.2005. V tem okviru pa bo glede na že postavljene ugovore s
strani upnikov moralo upoštevati naslednja materialnopravna
izhodišča:
1. Morebitnih pisnih pomot v osnutku glavne razdelitve z dne
13.7.2005 (na primer v zvezi s terjatvijo pod zaporedno štev. 285 in
številko 113), na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v
obrazložitvi, ne more odpraviti stečajni upravitelj s tako imenovanim
čistopisom osnutka, temveč to pomanjkljivost lahko odpravi le
stečajni senat z ustreznim popravnim sklepom v smislu 1. odstavka
328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL, v nasprotnem primeru bo
potrebno tovrstno poamnjkljivost obravnavati v okviru obravnave
ugovornih navedb upnikov in v tem delu ugovoru ugoditi.
2. Po potrditvi osnutka za glavno razdelitev le-tega ni mogoče več
spreminjati na predlog stečajnega upravitelja, ki ni procesno
legitimiran za vlaganje ugovora. Vprašanje spreminjanja osnutka
glavne razdelitve z upoštevanjem novih upnikov, ki jih stečajni
upravitelj v osnutku razdelitve ni predvidel, je lahko predmet
odločanja stečajnega senata zgolj ob predpostavki, da je s strani
upnika tovrsten ugovor podan. Kot ugovora v tej smeri pa ni mogoče
šteti že obvestitev sodišča po 5. odstavku 144. člena ZPPSL.
3. V okviru uradnega preizkusa potrjenega osnutka glavne razdelitve
bo potrebno odpraviti neskladje v samem osnutku z dne 13.7.2005 med
podanim predlogom stečajnega upravitelja in priloženo tabelo (glej
seštevek priznanih in prerekanih terjatev v tabeli v znesku
1.579.088.096,41 SIT glede na znesek v predlogu stečajnega
upravitelja 1.425.466.995,31 SIT).
Odločitev v sklepu o glavni razdelitvi mora torej obsegati odločitev
o ugovorih zoper osnutek glavne razdelitve in podatke v smislu 2.
odstavka 163. člena ZPPSL. Obrazložitev pa mora omogočati
materialnopravni preizkus podlage spremembe sklepa o glavni
razdelitvi glede na osnutek z dne 13.7.2005 (utemeljenost posameznega
ugovora oziroma posledica uradnega preizkusa osnutka sklepa o
razdelitvi). Pritožbeno sodišče pri tem opozarja, da je morebitne
nove sheme in izračune s strani stečajnega upravitelja potrebno
upoštevati zgolj kot pripomoček za oblikovanje sheme delitve glede na
obravnavanje utemeljenosti posameznih ugovorov upnikov. V kolikor pa
se sodišče prve stopnje v okviru izreka sklepa o glavni delitvi
sklicuje na shemo razdelitve (razpredelnico) kot sestavni del tega
sklepa, pa bo moralo takšno prilogo tudi individualizirati, da bo
onemogočena zamenjava z morebitnimi drugimi variantnimi izračuni, ki
se pojavljajo v spisu. Odločitev, ki jo je sodišče povzelo v okviru
2. točke izreka, pa predstavlja razlogovanje v zvezi s podanimi
ugovori in spada v obrazložitev same odločitve in nima mesta v izreku
sklepa o glavni razdelitvi. Ker bo sodišče prve stopnje moralo zaradi
ugotovljene procesne kršitve ponovno odločati o ugovorih upnikov, se
pritožbeno sodišče s tem v zvezi ni opredeljevalo do ostalih obširnih
pritožbenih navedb, ki se nanašajo na utemeljenost posameznih
ugovorov.
Pritožbeno sodišče pa pri tem zgolj pripominja, da v okviru
ugovornega postopka po 165. členu ZPPSL upniki ne bodo mogli uspeti z
ugovornimi navedbami, ki se tičejo samega obstoja terjatev posameznih
upnikov, ki v postopku preizkusa terjatev niso bile prerekane.