Court dismisses appeal confirming lower court's lack of jurisdiction due to new tax law timing.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal and upheld the lower court's decision to declare itself incompetent. The appellant argued for administrative jurisdiction over the chamber fee, but the court found the enforcement request was filed after the new Tax Service Act came into force. Consequently, the court ruled that the tax authority, not the court, had the power to collect the fee following the legislative change.
Legislator headnote
AI generated3. odstavek 3. člena ZDS; 2. odstavek 20. člena ZGZS: If an enforcement request is filed after the enactment of a law granting tax authority collection powers, the court lacks jurisdiction and must declare itself incompetent.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Z ZDS-F je bilo s 3. odstavkom 3. člena ZDS dano pooblastilo davčni
upravi, da odmerja, pobira in izterjuje obvezni zbornični prispevek
oziroma članarino od obveznih članov GZS; medsebojno razmerje se
določi s pogodbo. Bistveno za odločitev, ali zadeva spada v sodno
pristojnost, je bilo torej, ali je bil predlog za izvršbo vložen po
začetku veljavnosti ZDS-F - v tem primeru plačila članarin ni bilo
mogoče zahtevati v sodnem postopku in bi se sodišče zato moralo
izreči za nepristojno.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje se je izreklo za nepristojno za odločanje o
zadevi (1. točka izreka) in razveljavilo opravljena pravdna dejanja
(2. točka izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča x z dne
10.06.2003, opr. št. Ig 2003/04879, je razveljavilo tudi v 1. in 3.
točki izreka in zavrglo tožbo (3. točka izreka). Tožeči stranki je
naložilo, naj toženi stranki povrne njene nadaljnje pravdne stroške v
znesku 32.100,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne
11.11.2004 dalje do plačila (4. točka izreka).
V pravočasni pritožbi je tožeča stranka nasprotovala izpodbijanemu
sklepu. Predlagala je razveljavitev in priglasila stroške.
Pritožba ni utemeljena.
V obdobju pred 10.10.2001, torej pred začetkom veljavnosti Zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o davčni službi (v nadaljevanju:
ZDS-F), je v zvezi s pojmom javne dajatve ter vprašanjem sodne
oziroma upravne pristojnosti treba odgovor iskati v 2. odstavku 20.
člena Zakona o gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: ZGZS):
zbornica samostojno odmerja in pobira članski prispevek (kot javno
dajatev), lahko pa to po pogodbi prenese na Davčno upravo RS (v
nadaljevanju: DURS). Ali gre za upravno ali sodno pristojnost je
poskušala vsebinsko razlikovati že teorija; skladno z njenim
stališčem se v upravnem postopku odloča o določenih pravicah ali
pravnih razmerjih takrat, ko to posebej predpisuje zakon. Do
10.10.2001 je tako tožeča stranka kljub morebitnemu obstoju pogodbe z
DURS samostojno (sodno) uveljavljala svojo pravico do članskega
prispevka (glej tudi sklep III Ips 99/2001 z dne 11.10.2001). Po
stališču teorije bi bilo namreč treba v ZGZS izrecno predpisati, da
GZS odmerja in pobira ter izterjuje obvezni zbornični prispevek
oziroma članarino po Zakonu o upravnem postopku oziroma Zakonu o
davčnem posotpku kot specialnem zakonu, ki ureja izterjavo davkov.
Ker tega izrecnega zakonskega pooblastila GZS ni imela, je bilo za
izterjavo članskega prispevka GZS pristojno sodišče.
Šele z ZDS-F je bilo s 3. odstavkom 3. člena ZDS dano pooblastilo
davčni upravi, da odmerja, pobira in izterjuje obvezni zbornični
prispevek oziroma članarino od obveznih članov GZS; medsebojno
razmerje se določi s pogodbo. Bistveno za odločitev, ali zadeva spada
v sodno pristojnost, je bilo torej, ali je bil predlog za izvršbo
vložen po začetku veljavnosti ZDS-F - v tem primeru plačila članarin
ni bilo mogoče zahtevati v sodnem postopku in bi se sodišče zato
moralo izreči za nepristojno.
Ob v času odločitve veljavnem pozitivnem pravu se je sodišče prve
stopnje v konkretnem primeru tako pravilno izreklo za nepristojno;
predlog za izvršbo je bil namreč vložen po začetku veljavnosti ZDS-F
(glej tudi Juhart: Civilno procesno pravo FLRJ, stran 459 - 460).
Glede na to, da sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni
našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odstavek 350.
člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v
nadaljevanju: ZPP), na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je kot
neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep kot zakonit in pravilen
potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165.
člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.