Court dismisses appeal confirming lower court's lack of jurisdiction due to new tax law timing.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Z ZDS-F je bilo s 3. odstavkom 3. člena ZDS dano pooblastilo davčni

upravi, da odmerja, pobira in izterjuje obvezni zbornični prispevek

oziroma članarino od obveznih članov GZS; medsebojno razmerje se

določi s pogodbo. Bistveno za odločitev, ali zadeva spada v sodno

pristojnost, je bilo torej, ali je bil predlog za izvršbo vložen po

začetku veljavnosti ZDS-F - v tem primeru plačila članarin ni bilo

mogoče zahtevati v sodnem postopku in bi se sodišče zato moralo

izreči za nepristojno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje se je izreklo za nepristojno za odločanje o

zadevi (1. točka izreka) in razveljavilo opravljena pravdna dejanja

(2. točka izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča x z dne

10.06.2003, opr. št. Ig 2003/04879, je razveljavilo tudi v 1. in 3.

točki izreka in zavrglo tožbo (3. točka izreka). Tožeči stranki je

naložilo, naj toženi stranki povrne njene nadaljnje pravdne stroške v

znesku 32.100,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne

11.11.2004 dalje do plačila (4. točka izreka).

V pravočasni pritožbi je tožeča stranka nasprotovala izpodbijanemu

sklepu. Predlagala je razveljavitev in priglasila stroške.

Pritožba ni utemeljena.

V obdobju pred 10.10.2001, torej pred začetkom veljavnosti Zakona o

spremembah in dopolnitvah zakona o davčni službi (v nadaljevanju:

ZDS-F), je v zvezi s pojmom javne dajatve ter vprašanjem sodne

oziroma upravne pristojnosti treba odgovor iskati v 2. odstavku 20.

člena Zakona o gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: ZGZS):

zbornica samostojno odmerja in pobira članski prispevek (kot javno

dajatev), lahko pa to po pogodbi prenese na Davčno upravo RS (v

nadaljevanju: DURS). Ali gre za upravno ali sodno pristojnost je

poskušala vsebinsko razlikovati že teorija; skladno z njenim

stališčem se v upravnem postopku odloča o določenih pravicah ali

pravnih razmerjih takrat, ko to posebej predpisuje zakon. Do

10.10.2001 je tako tožeča stranka kljub morebitnemu obstoju pogodbe z

DURS samostojno (sodno) uveljavljala svojo pravico do članskega

prispevka (glej tudi sklep III Ips 99/2001 z dne 11.10.2001). Po

stališču teorije bi bilo namreč treba v ZGZS izrecno predpisati, da

GZS odmerja in pobira ter izterjuje obvezni zbornični prispevek

oziroma članarino po Zakonu o upravnem postopku oziroma Zakonu o

davčnem posotpku kot specialnem zakonu, ki ureja izterjavo davkov.

Ker tega izrecnega zakonskega pooblastila GZS ni imela, je bilo za

izterjavo članskega prispevka GZS pristojno sodišče.

Šele z ZDS-F je bilo s 3. odstavkom 3. člena ZDS dano pooblastilo

davčni upravi, da odmerja, pobira in izterjuje obvezni zbornični

prispevek oziroma članarino od obveznih članov GZS; medsebojno

razmerje se določi s pogodbo. Bistveno za odločitev, ali zadeva spada

v sodno pristojnost, je bilo torej, ali je bil predlog za izvršbo

vložen po začetku veljavnosti ZDS-F - v tem primeru plačila članarin

ni bilo mogoče zahtevati v sodnem postopku in bi se sodišče zato

moralo izreči za nepristojno.

Ob v času odločitve veljavnem pozitivnem pravu se je sodišče prve

stopnje v konkretnem primeru tako pravilno izreklo za nepristojno;

predlog za izvršbo je bil namreč vložen po začetku veljavnosti ZDS-F

(glej tudi Juhart: Civilno procesno pravo FLRJ, stran 459 - 460).

Glede na to, da sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni

našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odstavek 350.

člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v

nadaljevanju: ZPP), na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je kot

neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep kot zakonit in pravilen

potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165.

člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.