Bankruptcy court appeal dismissed due to lack of factual reasoning regarding asset liquidation costs.

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva

vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da predstavlja premoženje stečajnega

dolžnika terjatev, ki znaša kar 1,701.884.594,10 SIT. Kljub

nedvomnemu obstoju tako enormne terjatve pa je stečajni senat sledil

predlogu stečajnega upravitelja, da bi nadaljnje vnovčevanje

premoženja povzročilo nesorazmerne stroške, ki bi nastajali z rednim

izdelovanjem poročil, bilance in vodenjem drugih postopkov. Koliko

približno bi znašali stroški v zvezi z izdelavo poročil in bilanc, iz

izpodbijanega sklepa ne izhaja, prav tako pa tudi ni pojasnjeno,

kakšne postopke ima prvostopno sodišče v mislih in zakaj meni, da bi

se vodenje teh postopkov ne izplačalo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je nadaljnje vnovčenje stečajne mase ustavilo

(1. točka izreka), stečajni postopek nad stečajno maso S.I.d.d.

zaključilo (2. točka izreka) in odločilo, da se terjatev stečajne

mase do družbe R. d.o.o. v stečaju iz M. višini 1,701.884.994,10 SIT

(po stanju na dan 23.11.2004) prenese na šest upnikov in sicer (1) N.

d.d. v višini 7,60%, (2) T.R. s.p. v višini 2,26%, (3) G.L.d.o.o. v

višini 4,50%, (4) Š.D. v višini 67,66%, (5) I. projektiva d.o.o. v

višini 8,14% in (6) G. d.d. v višini 10,04% (3. točka izreka). Hkrati

je odločilo, da se po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa odredi

izbris dolžnika iz sodnega registra (4. točka izreka).

Pojasnilo je, da je stečajni upravitelj v zaključnem poročilu

predlagal ustavitev nadaljnjega vnovčenja, ker bi to povzročilo

nesorazmerne stroške, saj bi bili višji od prihodkov. Zato je

odločitev iz 1. in 2. točke izreka oprlo na določilo 1. odst. 170.

čl. ZPPSL, odločitev iz 3. točke izreka pa na 2. odst. istega člena,

ker so največji upniki soglašali s predlaganim načinom poplačila.

Proti temu sklepu sta se pravočasno pritožila upnika GI.d.o.o. in

Družbeni pravobranilec Republike Slovenije. Prvi upnik izpodbija

prvostopni sklep v celoti, drugi pa le v 3. točki izreka. Prvi

uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja

in zmotne uporabe materialnega prava, drugi pa "vse pritožbene

razloge". Prvi prvenstveno predlaga razveljavitev izpodbijanega

sklepa v celoti, podrejeno pa spremembo v "tistem delu, ki se nanaša

na prenos terjatev", drugi pa spremembo izpodbijane 3. točke izreka

"tako, da se terjatev stečajnega dolžnika do družbe R.d.o.o. prenese

v korist upnika GI.d.o.o.", podrejeno pa predlaga razveljavitev

izpodbijane 3. točke izreka in v tem delu vrnitev zadeve sodišču prve

stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbi sta utemeljeni.

V okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče

ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev določil pravdnega

postopka iz 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL,

saj izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Izpodbijani sklep temelji na določilu 170. čl. ZPPSL. To določilo pa

ureja situacijo, ko so koristi upnikov z nadaljnjim vnovčevanjem

dolžnikovega premoženja manjše od stroškov nadaljnjega postopka. Iz

3. točke izpodbijanega sklepa izhaja, da predstavlja premoženje

stečajnega dolžnika terjatev do družbe R.d.o.o., ta terjatev pa po

stanju na dan 23.12.2004, ko je bil nad to družbo začet stečajni

postopek, znaša kar 1,701.884.594,10 SIT. Kljub nedvomnemu obstoju

tako enormne terjatve pa je stečajni senat sledil predlogu stečajnega

upravitelja, da bi nadaljnje vnovčevanja premoženja povzročilo

nesorazmerne stroške, ki bi nastajali z rednim izdelovanjem poročil,

bilance in vodenjem drugih postopkov. Koliko približno bi znašali

stroški v zvezi z izdelavo poročil in bilanc, iz izpodbijanega sklepa

ne izhaja, prav tako pa tudi ni pojasnjeno, kakšne postopke ima

prvostopno sodišče v mislih in zakaj meni, da bi se vodenje teh

postopkov ne izplačalo. Ker so ta vprašanja bistvenega pomena za

odločitev o predlogu, pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani

sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Zato je na podlagi

določila 3. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL pritožbama

ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve

stopnje v nadaljnji postopek.

V nadaljnjem postopku bo treba pretehtati, ali obstoj v 3. točki

izreka ugotovljene judikatne terjatve glede na svojo velikost sploh

opravičuje uporabo 170. čl. ZPPSL. Če bo prvostopno sodišče prišlo do

zaključka, da jo opravičuje, pa bo moralo tudi navesti razloge za

tako presojo. V tem primeru bo treba preveriti, ali je bil pritožnik

GI. d.o.o. sploh pozvan, naj poda izjavo v smislu 2. odst. 170. čl.

ZPPSL, saj v pritožbi to zanika. Isto zanika tudi pritožnik DPRS. Ker

pa je stečajni upravitelj po vloženi pritožbi v vlogi z dne 4.4.2005

(list. št. 360) sam navedel, da DPRS ni bil pozvan na izjavo o

prenosu terjatev zato, ker je vsa svoja upravičenja prenesel na

družbo GI. d.o.o., ostaja odprto vprašanje, zakaj mu je terjatev,

razvidno pod zaporedno št. 69 seznama prijavljenih in prerekanih

terjatev, sploh priznal.