Appeal dismissed; debtor failed to prove exemption grounds within statutory time limits.
Legislator summary
AI generatedThe High Court of Slovenia dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance court's rejection of a request to exempt a vehicle from enforcement. The debtor argued the vehicle was essential for business operations, but the court found the enforcement request lacked specific details, preventing the debtor from filing a formal objection within the required eight-day period. Consequently, the court applied procedural rules requiring the debtor to substantiate exemption claims with evidence, which the debtor failed to provide.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 55. člen 7. točka 1. odstavek; 80. člen 4. odstavek; 53. člen 2. odstavek; 58. člen: When a debtor's request for exemption from enforcement is not filed within the statutory period due to insufficient specificity in the enforcement request, the court must require the debtor to substantiate the claim with evidence, and the objection is rejected if the creditor opposes it without the debtor providing proof.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Dolžnik sam krije pritožbene stroške.
[JEDRO]
Gre za ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. člena ZIZ, ki pa ga v
obravnavanem primeru dolžnik ni mogel podati v osemdnevnem ugovornem
roku, saj v izvršilnem predlogu in zato tudi v izvršilnem sklepu
predmeti izvršbe niso bili natančneje opredeljeni. Kako v takšnih
primerih postopati z dolžnikovim "ugovorom", v ZIZ ni povsem jasno
določeno, zato se je treba nasloniti na določbe 4. odst. njegovega
80. člena. Iz njih je razvidno, da v primeru, če se stranki ne moreta
sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe, odloči o tem
sodišče.
Vprašanje, ki se v zvezi s tem zastavlja, se glasi: kakšen postopek
mora opraviti sodišče, preden sprejme navedeno odločitev, in kakšne
so pri tem v postopkovnem pogledu dolžnosti strank? Ni dvoma, da je
treba dolžnikov "ugovor" oziroma predlog za izvzetje stvari iz
izvršbe vročiti upniku v odgovor. Če upnik odgovori, da "ugovoru" ne
nasprotuje, nadaljnji postopek ni potreben in sodišču o "ugovoru" ni
treba posebej odločati (stranki sta se pač sporazumeli). Če pa upnik
na "ugovor" ne odgovori ali če odgovori, da mu nasprotuje, mora
sodišče o "ugovoru" odločiti. V postopkovnem pogledu pride pri tem v
poštev uporaba določb 58. člena ZIZ, "ugovor" pa mora zadostiti tudi
določbam 2. odst. 53. člena ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog
dolžnika, da se vozilo Peugeot Boxer reg št. x (s stroji in
dokumenti) izvzame iz izvršbe.
Zoper takšen sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo iz razlogov
nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka.
Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako,
da predlogu dolžnika ugodi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne
zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Priglaša
pritožbene stroške.
Pritožba ni utemeljena.
Potem ko je bilo že omenjeno vozilo dne 27.9.2004 zarubljeno, je
dolžnik še istega dne vložil ugovor, v katerem je navajal, da to
vozilo nujno potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti, in sicer za
prevoz orodja, materiala, delavcev in drugih nujno potrebnih stvari,
in da zato po 80. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršba
na to vozilo ni dopustna. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da gre
sicer za ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. člena ZIZ, ki pa ga
v obravnavanem primeru dolžnik ni mogel podati v osemdnevnem
ugovornem roku, saj v izvršilnem predlogu in zato tudi v izvršilnem
sklepu predmeti izvršbe niso bili natančneje opredeljeni. Kako v
takšnih primerih postopati z dolžnikovim "ugovorom", v ZIZ ni povsem
jasno določeno, zato se je treba nasloniti na določbe 4. odst.
njegovega 80. člena. Iz njih je razvidno, da v primeru, če se stranki
ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe, odloči
o tem sodišče.
Vprašanje, ki se v zvezi s tem zastavlja, se glasi: kakšen postopek
mora opraviti sodišče, preden sprejme navedeno odločitev, in kakšne
so pri tem v postopkovnem pogledu dolžnosti strank? Ni dvoma, da je
treba dolžnikov "ugovor" oziroma predlog za izvzetje stvari iz
izvršbe vročiti upniku v odgovor. Če upnik odgovori, da "ugovoru" ne
nasprotuje, nadaljnji postopek ni potreben in sodišču o "ugovoru" ni
treba posebej odločati (stranki sta se pač sporazumeli). Če pa upnik
na "ugovor" ne odgovori ali če odgovori, da mu nasprotuje, mora
sodišče o "ugovoru" odločiti. V postopkovnem pogledu pride pri tem v
poštev uporaba določb 58. člena ZIZ. To pomeni, da če upnik na
"ugovor" ne odgovori, sodišče šteje, da so dožnikove navedbe v
"ugovoru" resnične (1. odst. 58. člena ZIZ) - vendar samo pod
pogojem, če je bil upnik na takšno pravno posledico opozorjen (1.
odst. 57. člena ZIZ). Če pa upnik "ugovoru" nasprotuje, sodišče glede
na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo "ugovora" ali pa
izda sklep brez naroka (2. odst. 58. člena ZIZ).
V obravnavanem primeru je upnik dolžnikovemu "ugovoru" nasprotoval. V
svojem odgovoru je med drugim navedel, da ni dolžnik svojih navedb
podkrepil niti z enim samim dokazom in da ni konkretneje opredelil
obsega svoje dejavnosti. Sodišče prve stopnje je nato, sledeč
upnikovemu odgovoru, z izpodbijanim sklepom dolžnikov "ugovor"
zavrnilo.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bil takšen postopek pred
sodiščem prve stopnje pravilen, strinja pa se tudi z njegovo
odločitvijo. Kot je bilo že pojasnjeno, je šlo v dolžnikovem predlogu
v bistvu za ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. člena ZIZ. Zato
bi tudi omenjeni predlog moral zadostiti določbam 2. odst. 53. člena
ZIZ, to pa pomeni, da bi bil moral dolžnik poleg tega, da je navedel
dejstva, s katerimi je predlog (ugovorni razlog) utemeljeval,
predložiti tudi dokaze. Ker dokazov ni predložil oziroma predlagal,
je sodišče prve stopnje njegov predlog pravilno štelo za neutemeljen
in ga zavrnilo. Drugačno pritožnikovo stališče, da namreč glede na
določbe 80. člena ZIZ zadošča, če dolžnik zgolj navede okoliščine, ki
so podlaga za omejitev izvršbe, dokaze pa predloži šele potem, ko
upnik temu oporeka, je zmotno.
Povedati pa je še treba, da je dolžnik že v ugovoru navedel, da je
imel v zarubljenem vozilu najmanj dva električna skobeljna stroja, ki
nista navedena v rubežnem zapisniku, ter dokumente v zvezi s
poslovanjem podjetja in osebne dokumente direktorja podjetja. Drži
dolžnikova trditev, da te stvari niso navedene v rubežnem zapisniku,
ni pa jih mogoče šteti niti za pritikline zarubljenega vozila. Ker
zato teh stvari ni mogoče šteti za zarubljene, o njih tudi ni mogoče
odločati kot o stvareh, ki naj bi bile izvzete iz izvršbe. Te stvari
lahko dolžnik, če so njegove trditve resnične, od upnika zahteva z
lastninsko ali posestno tožbo.
Iz navedenih razlogov in ker niso podane niti kršitve, na katere mora
sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba
pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.
Dolžnik s pritožbo ni uspel. Zato mora pritožbene stroške kriti sam.