Appeal dismissed; founder of dissolved company deemed universal legal successor per Constitutional Court ruling.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2.

točki I. izreka potrdi.

[JEDRO]

Po jasnem stališču odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/2000 z dne

9.10.2002 (Ur. l. RS št. 93/2002), s katero je ustavno sodišče

odločilo o ustavnosti nekaterih določb ZFPPod in ZGD, so družbeniki

univerzalni pravni nasledniki izbrisane gospodarske družbe. Velja

torej domneva, da so vsi družbeniki njeni univerzalni pravni

nasledniki. V obravnavanem primeru se zaradi podatka v sodnem

registru za pritožnika, kot ustanovitelja izbrisane družbe, šteje, da

je tudi njen delničar (primerjaj 2. odstavek 85. člena Zakona o

podjetjih - Ur. list SFRJ, št. 77/88 in naslednji).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zaradi izbrisa drugotoženke

iz sodnega registra prekinjeni postopek nadaljuje z njenim pravnim

naslednikom, ustanoviteljem B.Š. (pravilno B.Š.).

Zoper to odločitev v 2. točki I. izreka prvostopnega sklepa se je

pravočasno pritožil B.š. in predlagal, da pritožbeno sodišče

prvostopni sklep v izpodbijanem delu razveljavi. Pritožnik

uveljavlja, da je terjatev tožeče stranke do morebitnega pravnega

naslednika izbrisane družbe zastarala, ker se je rok enega leta po

394. členu ZGD iztekel dne 14.3.2002. Nadalje pritožnik meni, da ni

pasivno legitimiran, ker je vse delnice izbrisane družbe prodal že

dne 30.4.1997, pri čemer je delnice izbrisane družbe kupil v času, ko

v družbi še ni bil zaposlen. Zgolj kot lastnik vrednostnih papirjev

ne more biti pravni naslednik izbrisane družbe. Za navedeno

pritožbeno trditev je predložil fotokopije notarsko overjene

ugotovitvene izjave z dne 3.2.2004, kupoprodajne pogodbe z dne

30.4.1997 in posameznih strani iz delniške knjige za navadne delnice

(priloge B4 do B6). V nadaljevanju svoje pritožbene vloge se

pritožnik sklicuje na ustavne pravice, meni, da določbe Zakona o

finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod - Ur. list RS, št. 54/99,

110/99 in 93/2002 - odločba Ustavnega sodišča) zanj, ki je delnice

izbrisane družbe kupil leta 1991, niso uporabljive. Če bi bile, bi

šlo za retroaktivno učinkovanje, saj odgovornost delničarjev ob

nakupu delnic ni bila predpisana. Glede na določbe v ZGD je lastnike

vrednostnih papirjev - delnic, torej delničarje zgrešeno postavljati

v status "aktivnega ali pasivnega družbenika".

Pritožba ni utemeljena.

Sprva drugotožena pravna oseba G.v. d.d., D., P. 5a je bila na

podlagi določb ZFPPod brisana iz sodnega registra, sklep o tem je bil

v Uradnem listu objavljen dne 14.3.2001. S tem je gospodarska družba

prenehala obstajati, pravdni postopek, ki je bil v teku, pa se je po

sili zakona prekinil (3. točka 1. odstavka 205. člena ZPP in sklep

prvostopnega sodišča na zaporedni št. 10 spisa).

Po določbi 1. odstavka 208. člena ZPP se postopek, ki je bil

prekinjen, kot v konkretnem primeru, iz razloga, navedenega v 3.

točki 1. odstavka 203. člena ZPP, nadaljuje, ko ga pravni nasledniki

pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik, na predlog stranke,

povabi, naj to storijo (glej še 3. odstavek 208. člena ZPP). Tožeča

stranka je tak predlog podala (vloga z dne 21.2.2002 na zaporedni št.

9 spisa) glede pritožnika zato, ker je bil ustanovitelj in direktor

izbrisane družbe od njene ustanovitve do prenehanja. Sklicevala se je

na podatke sodnega registra po izpisku z dne 19.2.2002 (priloga A52).

Glede na določbo 2. odst. 394. člena ZGD ga je, kot izhaja z podatkov

v času objave izbrisa družbe iz registra in njenega predloga, podala

pravočasno.

Pritožbeno sodišče meni, da je takšna trditvena in dokazna podlaga

zadoščala, da je prvostopno sodišče izdalo sklep o nadaljevanju

postopka (I. izreka), ki ga pritožba izpodbija v 2. točki tega dela

izreka. Po jasnem stališču odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/2000

z dne 9.10.2002 (Ur. l. RS št. 93/2002), s katero je ustavno sodišče

odločilo o ustavnosti nekaterih določb ZFPPod in ZGD, so družbeniki

univerzalni pravni nasledniki izbrisane gospodarske družbe. Velja

torej domneva, da so vsi družbeniki njeni univerzalni pravni

nasledniki. V obravnavanem primeru se zaradi podatka v sodnem

registru za pritožnika, kot ustanovitelja izbrisane družbe, šteje, da

je tudi njen delničar (primerjaj 2. odstavek 85. člena Zakona o

podjetjih - Ur. list SFRJ, št. 77/88 in naslednji).

Spremembe delničarjev se v sodni register ne vpisujejo. Zato je

mogoče, da navedba ustanoviteljev v sodnem registru pri delniški

družbi ne ustreza dejanskemu stanju glede lastniške strukture. Ta je

pri imenskih delnicah razvidna iz delniške knjige, ki jo vodi uprava

družbe, oziroma iz registra imenskih vrednostnih papirjev, ki jo v

imenu in za račun družbe vodi Klirinško depotna družba (glej 65. člen

Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih - Ur. list RS, št.

23/99), pri prinosniških delnicah pa iz evidence o vpogledih, ki jo

vodi Klirinško depotna družba (87. člen citiranega zakona). Vendar pa

zaradi domneve o univerzalnem pravnem nasledstvu (glej ponovno

odločbo Ustavnega sodišča) dokazno breme nasprotnega dokaza, da torej

ta, ki se po razpoložljivih javnopravnih podatkih šteje za pravnega

naslednika družbe, ni družbenik in ni aktivni družbenik, nosi tisti,

ki se, dokler ne dokaže nasprotno, šteje za univerzalnega pravnega

naslednika izbrisane družbe (primerjaj z razlogi v načelnem pravnem

mnenju VS RS, sprejetem na občni seji dne 30.6.2003). Takšna dejstva

zatrjuje in dokazuje B.Š. v svoji pritožbeni vlogi in sodijo, kot jih

tudi sam pravilno opredeljuje, v vprašanje presoje njegove pasivne

legitimacije. Da se bo to vprašanje lahko razrešilo, pa mora

prvostopno sodišče postopek nadaljevati, saj je od tega

materialnopravnega vprašanja odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka

zoper pritožnika. V času, ko je postopek po sili zakona, kot v

konkretnem primeru, prekinjen, namreč sodišče ne more opravljati

nobenih pravdnih dejanj (glej 2. odstavek 207. člena ZPP).

Na materialnopravna stališča v pritožbeni vlogi bo tako prvostopno

sodišče moralo odgovoriti v nadaljevanju postopka, ko bo presojalo

pritožnikovo pasivno legitimacijo v tem sporu.

S temi razlogi je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo

zavrnilo in sklep prvostopnega sodišča v izpodbijanem delu potrdilo

(2. točka 365. člena ZPP).