Appeal allowed; court ruled defendant must prove standing for late joinder as plaintiff.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana 2. točka izreka sklepa razveljavi

ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Nobene ovire ni, da upnik ni stečajni dolžnik, ki ga zastopa stečajni

uporavitelj in ki ima dovoljenje predsednika stečajnega senata,

vložita kot sospornika po prvem odstavku 191. člena ZPP isto tožbo

zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika. Če pa tožbe od začetka

ne vložita skupaj, se ob enakih pogojih začetnega sosporništva,

presojajo pogoji naknadnega sosporništva. Zato se mora stečajni

dolžnik, ki se pridružuje upniku, ki je vložil izpodbijano tožbo, v

pravdi izkazati z dovoljenjem predsednika senata. Ker tega dovoljenja

ob izjavi o pridružitvi ni priložil, mu mora sodišče dati rok za

odpravo pomanjkljivosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim delom sklepa, ki je citiran v

uvodu tega sklepa, ni dopustilo pridružitve M.I. d.o.o. - v stečaju

kot novega tožnika k tožniku REPUBLIKA SLOVENIJA.

M.I. d.o.o. - v stečaju se je zoper tako odločitev pravočasno

pritožil, uveljavljal je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb

191.,196. in 202. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagal, da

pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu

spremeni tako, da novemu tožniku dovoli pridružitev k tožniku,

oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu

sodišču v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je M.I. d.o.o. - v stečaju, v

postopku, ki se je pred sodiščem začel po tožbi tožnika REPUBLIKA

SLOVENIJA zoper toženca A. d.o.o. Ljubljana, zaradi izpodbijanja

pravnih dejanj dolžnika M.I. d.o.o. - v stečaju in plačila zneska

96.083,33 SIT z zamudnimi obrestmi v stečajno maso stečajnega

dolžnika, najprej dne 19.12.2003 priglasil stransko intervencijo na

strani tožnika, nato pa še pred odločitvijo sodišča o dopustitvi

intervencije, dne 13.2.2004 podal izjavo, da se kot tožnik pridružuje

tožniku.

Z izjavo o pridružitvi novega tožnika tožniku, ki je vložil tožbo, ne

pride do subjektivne spremembe tožbe (od 184. člena do 187. člena

ZPP), pač pa gre za subjektivo kumulacijo - za združevanje procesnih

subjektov na strani pravdnih strank (Juhart, str. 305). Pridružitev

novega tožnika z obstoječim tožnikom je po zakonu dopustna, ob

pogojih iz prvega odstavka 191. člena ZPP, če se novi tožnik

obstoječemu pridruži do konca glavne obravnave (drugi odstavek 191.

člena ZPP). Naknadno sosporništvo je dovoljeno le, če obstajajo

pogoji za začetno sosporništvo. Če so torej izpolnjeni pogoji iz

prvega in drugega odstavka 191. člena ZPP in ima nov tožnik

sposobnost biti pravdna stranka (prvi odstavek 76. člena ZPP), je

subjektivna kumulacija podana in učinkuje za novega tožnika od izjave

o pridružitvi, saj zakon ne predvideva privolitve pravdnih strank, če

se pridružuje tožniku nov tožnik (primerjaj z določilom drugega

odstavka 191. člena ZPP).

Pravico, izpodbijati pravna dejanja dolžnika, imajo tako upniki kot

stečajni upravitelj stečajnega dolžnika (prvi odstavek 126. člena

ZPPSL). Oba nastopata v imenu stečajnega dolžnika. V pravdi nastopa

kot tožnik upnik oz. stečajni dolžnik, ki ga zastopa stečajni

upravitelj, ki potrebuje za zastopanje stečajnega dolžnika še posebno

dovoljenje predsednika stečajnega senata v skladu s tretjim odstavkom

129. člena ZPPSL (primerjaj stališče glede tega vprašanja s sodbama

Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 139/99 in III Ips 10/2000).

Nobene ovire ni, da upnik in stečajni dolžnik, ki ga zastopa stečajni

upravitelj in ki ima dovoljenje predsednika stečajnega senata,

vložita kot sospornika po prvem odstavku 191. člena ZPP isto tožbo

zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika. Če pa tožbe od začetka

ne vložita skupaj, se ob enakih pogojih začetnega sosporništva,

presojajo pogoji naknadnega sosporništva po drugem odstavku 191.

člena ZPP. Zato se mora stečajni dolžnik, ki se pridružuje upniku, ki

je vložil izpodbojno tožbo, v pravdi izkazati z dovoljenjem

predsednika stečajnega senata. Ker tega dovoljenja ob izjavi o

pridružitvi ni priložil, mu mora sodišče dati rok za odpravo

pomankljivosti (tretji v zvezi z drugim odstavkom 81. člena ZPP).

Ne more biti predmet presoje pogojev o dopustnosti sosporništva

pravočasnost vložitve tožbe. Pravočasnost vložene tožbe se namreč

presoja v okviru presoje dopustnosti tožbe (prvi odstavek 274. člena

ZPP), ne pa v okviru presoje statusa pravdnih strank. Zato so

zaključki prvostopnega sodišča o relevantnosti (ne) spoštovanja

šestmesečnega roka za vložitev izpodbojne tožbe, za presojo pogojev

sosporništva, nepravilni.

Pritožbeno sodišče ni sprejelo kot pravilne pritožbene trditve, da je

"drugotožeča stranka" vstopila v pravdo kot sosporniški intervenient.

Izjavo o pridružitvi k tožniku kot nov tožnik je namreč, kot izhaja

iz podatkov spisa, stečajni dolžnik podal, še preden je prvostopno

sodišče odločilo o njegovi priglašeni intervenciji na tožnikovi

strani. Sodišče o intervenciji odloči s posebnim sklepom (tretji

odstavek 200. člena ZPP). Intervencija učinkuje šele z izdajo sodne

odločbe, ne pa že z izjavo (primerjaj z drugim odstavkom 199. člena

ZPP). Sodišče prve stopnje je dopustilo intervencijo s sklepom, opr.

št. XI Pg 7/2004 z dne 27.9.2004. Stečajnemu dolžniku je priznalo

položaj enotnega sospornika in sicer zato, ker se bo glede na

postavljen zahtevek sodna odločba glasila v korist stečajne mase, to

je premoženja, namenjenega poplačilu upnikov (prvi in drugi odstavek

6. člena ZPPSL). Stečajna masa pa ne more biti poseben procesni organ

(razen v primeru prodaje stečajnega dolžnika kot pravne osebe;

primerjaj z določilom četrtega odstavka 147. člena ZPPSL). Zato je

priznana legitimacija sosporniškega intervenienta stečajnemu dolžniku

kot pravni osebi, ki jo zastopa stečajni upravitelj. Stečajni

upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika nima v tej

procesni vlogi nobenih omejitev, ki bi bile vezane na soglasje

predsednika stečajnega senata. Torej drugače kot v primeru, če kot

zastopnik stečajnega dolžnika vloži izpodbojno tožbo.

Zato se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožbenimi trditvami, da je

stečajni dolžnik v vlogi sosporniškega intervenienta predlagal

spremembo svojega statusa intervenienta v status pravdne stranke,

tega pa tudi ni storil po izdaji sklepa o dovolitvi intervencije.

Zato tudi ni odgovarjalo na pritožnikova stališča, ki so posledica

zmotnega stališča o učinkih intervencije, niti ne o dovoljenosti oz.

o pogojih za vstop sosporniškega intervenienta (ki ima s tožnikom

položaj enotnega sospornika) v pravdo kot stranke, ki je s tožnikom

enotni sospornik.

S tem, ko je sodišče prve stopnje pridruženi stranki odreklo možnost

udeleževanja v postopku, ne da bi stečajno upraviteljico prej

pozvalo, da predloži dovoljenje predsednice senata, je storilo

bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339.

člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Zato je pritožbeno sodišče

pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo

vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Ker pa isti procesni subjekt v enem postopku ne more biti tožnik in

hkrati intervenient s položajem enotnega sospornika s tožnikom

(spojitev procesnih vlog), se bo moralo sodišče prve stopnje v

nadaljevanju (če po izpeljanem postopku ugotovi, da so izpolnjeni

pogoji za sosporništvo) do tega tudi ustrezno opredeliti.

Izrek o stroških temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena

ZPP.