Appeal allowed: Unaccepted bill of exchange cannot serve as evidence for enforcement against drawer alone.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne

prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Res je, da v skladu s 1. členom Zakona o menici akceptantov podpis ni

bistvena sestavina menice, zato ima menica do akceptiranja prav tako

značaj menice in v posledici nastanek meničnih zavez med drugimi

podpisniki menice. Da pa bi remitent kot upnik lahko od trasata v

postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine uspel s predlogom,

mora kot verodostojno listino predložiti menico, ki je akceptirana s

strani trasata, saj lahko samo na ta način izkazuje meničnopravno

zavezo trasata kot dolžnika. Menica, ki takšne sestavine ne vsebuje,

ne more predstavljati verodostojne listine kot podlage za

uveljavljani zahtevek remitenta do trasata.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog za

izvršbo upnika.

Zoper sklep je pravočasno vložil pritožbo upnik iz vseh pritožbenih

razlogov in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep

razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik je izvršbo predlagal kot menični izvršilni predlog na

podlagi verodostojne listine, pri čemer se je v predlogu skliceval na

naslednje verodostojne listine: notifikacija z dne 19.12.2003,

obračun zamudnih obresti z dne 19.12.2003, izvirnik prve menice z dne

19.12.2003, fotokopije druge menice, ki je bila predložena dolžniku,

pogodbe o odstopu terjatve št. CP-166/2003 z dne 7.11.2003, obvestila

o odstopu terjatve z dne 7.11.2003, obvestila o prevzemu terjatve z

dne 12.12.2003 in izpiska iz poslovnih knjig na dan 19.12.2003.

Prvostopno sodišče je predlog za izvršbo zavrnilo, sklicujoč se, da

predložena menica ne izpolnjuje pogojev v 1. in 107. členu Zakona o

menici, saj je pod rubriko trasant podpisan upnik in ne dolžnik. Po

mnenju pritožbenega sodišča se ni mogoče strinjati s prvostopnim

sodiščem, da bi bil dolžnik v menično pravni zavezi zgolj pod

predpostavko, da bi menico podpisal kot trasant. V okviru meničnega

prava lahko med različnimi udeleženci meničnega razmerja nastanejo

različni meničnopravni zahtevki, zato je nepravilna ugotovitev

prvostopnega sodišča, da bi upnik lahko uveljavljal menični zahtevek

zoper dolžnika zgolj pod predpostavko, da bi dolžnik v meničnem

razmerju nastopal kot trasant. Upnik je v menici, ki jo je predložil

kot podlago za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine,

nastopal kot trasant in hkrati kot remitent, torej kot upravičenec za

uveljavitev plačila. V primeru trasirane menice ni izključena

možnost, da oseba, ki je navedena kot trasant, nastopa tudi kot

remitent, to je tisti, komur je potrebno po odredbi plačati znesek po

menici. Remitent lahko menico izterja ali jo z indosamentom prenese

na tretjo osebo. Dokler pa menica še ni indosirana tretjemu, sam

podpis menice s strani trasanta še ne ustvarja nobene menične zaveze,

saj sta trasant kot glavni menični zavezanec do akceptiranja menice s

strani trasata in remitent združena v isti osebi. Ker pa lahko

remitent izterja menico samo od tistega, ki se je na menici zavezal

izpolniti menično obveznost, ima remitent v primeru, ko trasant

trasira menico sam nase, zahtevek lahko samo zoper trasata, ki pa

stopi v menično zavezo samo pod predpostavko, da je menico akceptiral

in se s tem zavezal, da bo plačal ob njeni dospelosti menično vsoto

(1. odstavek 24. člena Zakona o menici). Res je, da v skladu s 1.

členom Zakona o menici akceptantov podpis ni bistvena sestavina

menice, zato ima menica do akceptiranja prav tako značaj menice in v

posledici nastanek meničnih zavez med drugimi podpisniki menice. Da

pa bi remitent kot upnik lahko od trasata v postopku izvršbe na

podlagi verodostojne listine uspel s predlogom, mora kot verodostojno

listino predložiti menico, ki je akceptirana s strani trasata, saj

lahko samo na ta način izkazuje meničnopravno zavezo trasata kot

dolžnika. Menica, ki takšne sestavine ne vsebuje, ne more

predstavljati verodostojne listine kot podlage za uveljavljani

zahtevek remitenta do trasata. Navedeni razlogi tako kažejo na

pravilnost odločitve prvostopnega sodišča v delu, ko je ocenjevalo

pogoje za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi predložene menice kot

verodostojne listine.

Prvostopno sodišče pa pri svoji odločitvi ni upoštevalo, da se je

upnik kot podlago za predlagano izvršbo skliceval tudi na druge

listine. Ker se prvostopno sodišče do teh listin ni opredelilo, je

ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, s čimer je podan

razveljavitveni razlog po 355. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ,

zato je pritožbeno sodišče odločilo kot je razvidno iz izreka (3.

točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prvostopno sodišče bo

moralo v ponovljenem postopku preizkusiti ali preostale listine, na

katere se je skliceval upnik v predlogu za izvršbo izpolnjujejo

kriterije verodostojne listine v smislu 2. odstavka 23. člena ZIZ. V

tem okviru bo potrebno te listine preizkusiti tudi v smislu 2.

odstavka 494. člena ZPP. V kolikor bo prvostopno sodišče ugotovilo,

da so podane predpostavke za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi

verodostojne listine, s takšnim sklepom glede na obrazloženo dolžniku

ne bo mogoče naložiti plačilo v roku, ki velja v meničnih sporih,

temveč v splošno določenem roku po 2. odstavku 44. člena ZIZ.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena

ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.