Appeal dismissed; withdrawal of suit after judgment is prohibited under ZPP articles 188 and 317.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance decision rejecting the plaintiff's withdrawal of the lawsuit. The plaintiff attempted to withdraw the claim after the main hearing concluded and a judgment was issued, arguing a conflict of interest between the company and its legal representative. The court ruled that withdrawal is procedurally impossible post-judgment under the Code of Civil Procedure, and the representative's actions were invalid due to conflicting interests.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 188. čl. ZPP; 1. odst. 317. čl. ZPP: Withdrawal of a lawsuit or withdrawal of a claim is not permitted after the conclusion of the main hearing or the issuance of a judgment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO] Tožbe ni mogoče umakniti in se tožbenemu zahtevku ni mogoče odpovedati potem, ko je glavna obravnava končana (in celo izdana sodba). Tako je določeno v 2. odst. 188. čl. in v 1. odst. 317. čl. ZPP. V obravnavanem sporu je prišlo do kolizije intersov družbe in toženca, kot njenega zakonitega zastopnika. Če bi bil toženec njen edini zakoniti zastopnik, bi je zoper sebe ne mogel zastopati. Sodišče bi v takšnem primeru družbi moralo postaviti kolizijskega zastopnika (glej 2. tč. 1. odst. 82. čl. ZPP v zvezi s koment. 6.1. k
69. členu OZ).
[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je sklenilo, da umika tožbe in odpovedi tožbenega zahtevka ne dovoli, ker nista dopustna. Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka po svojem (novem) pooblaščencu in navedla obširne razloge, ki pa jih pritožbeno sodišče ne povzema, ker jih tudi ne more upoštevati. Izpodbijani sklep je namreč pravilen predvsem zato, ker tožbe ni mogoče umakniti in se tožbenemu zahtevku ni mogoče odpovedati potem, ko je glavna obravnava končana (in celo izdana sodba). Tako je določeno v 2. odst. 188.
čl. in v 1. odst. 317. čl. ZPP. Prvostopnemu sodišču zato o vlogi tožeče stranke, s katero je tožbo umaknila in se odpovedala tožbenemu zahtevku dne 28.3.2003 (zap. št. 58 spisa) potem, ko je glavno obravnavo zaključilo in dne 22.11.2002 tudi izdalo sodbo, ni bilo treba odločati z uporabo 3. odst. 3. čl. ZPP, ker bi lahko vlogo tožeče stranke preprosto zavrglo. Če ne bi šlo za takšno procesno situacijo, pa bi bilo treba pritrditi tudi razlogom v izpodbijanem sklepu. Zakoniti zastopnik mora vedno ravnati izključno v interesu zastopane pravne osebe.
V obravnavanem sporu je prišlo do kolizije intersov družbe in toženca, kot njenega zakonitega zastopnika. Če bi bil toženec njen edini zakoniti zastopnik, bi je zoper sebe ne mogel zastopati. Sodišče bi v takšnem primeru družbi moralo postaviti kolizijskega zastopnika (glej 2. tč.
1. odst. 82. čl. ZPP v zvezi s koment. 6.1. k 69. členu OZ). Procesno dejanje toženca, razvido iz vloge z dne 28.3.2003 (zap. št. 58 spisa), je, upoštevajoč navedeno, v nasprotju z interesi tožeče stranke v tem sporu. S temi razlogi je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zoper sklep zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP).