Appeal dismissed: Bankruptcy court correctly rejected creditor's written objection lacking explicit claim rejection statement.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Upnikov ugovor, ki ne vsebuje izrecne in določne izjave o prerekanju

prijavljenih terjatev, je nedovoljen in ga je zato sodišče prve

stopnje pravilno zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je stečajni senat zavrgel ugovor upnika

N.K..

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil, smiselno zaradi zmotne

uporabe materialnega prava in kršitve določb stečajnega postopka.

Pritožbenemu sodišču je predlagal, da ga razveljavi ter prizna pisni

ugovor dolžnika zoper prijavljene terjatve upnikov H.S. in Z.S. za

formalno pravilno vloženega, podredno pa, če pritožbeno sodišče

prvostopenjski sklep potrdi, naj omenjenemu sodišču naloži, da

opravljeni narok za preizkus terjatev razveljavi in opravi nov narok,

ko bo vsem upnikom jasno, da pisni ugovori niso dopustni.

Upnika Hs.S.- v stečaju in Z.S. z.b.o.- v stečaju sta na pritožbo

odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno

zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dne 1.10.2004 opravilo prvi narok za preizkus

prijavljenih terjatev, na katerem se je stečajni upravitelj

stečajnega dolžnika izjavil o prijavljenih terjatvah. O prijavljenih

terjatvah upnika H.S. - v stečaju, Ljubljana se je določno izjavil,

da prijavljeno terjatev v višini 1.167.373.258,10 SIT prizna,

prijavljeno terjatev v višini 44.582.943,20 SIT prereka; od

prijavljene terjatve v višini 67.167.134,30 SIT pa prizna

64.696.329,50 SIT in prereka 2.470.804,80 SIT, z opombo, da je razlog

prerekanju neutemeljenost prijave in napačen obračun obresti v

prerekanem delu. O prijavljenih terjatvah upnika Z.S. z.b.o.- v

stečaju, Ljubljana pa se je izjavil tako, da prjavljeno terjatev v

višini 681.494.459,61 SIT prizna v višini 679.901.523,61 SIT ter

prereka v višini 1.592.936,00 SIT; prijavljeno terjatev v višini

37.768.716,30 SIT pa prizna v višini 37.680.435,30 SIT ter prereka v

višini 88.281,00 SIT, z opombo, da je razlog prerekanju

neutemeljenost prijave in napačen obračun obresti v prerekanem delu.

Navedena izjava stečajnega upravitelja izhaja iz preglednice, ki je

sestavni del zapisnika.

V skladu z določilom drugega odstavka 142. člena ZPPSL smejo

prijavljene terjatve (poleg stečajnega upravitelja) prerekati tudi

drugi upniki stečajnega dolžnika. Upnik N.K. v pritožbi smiselno

uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker

sodišče prve stopnje, v nasprotju s citiranim določilom zakona, ni

upoštevalo njegovega pisnega ugovora zoper prijavljene terjatve prej

navedenih upnikov. Pritožbeno sodišče pritrjuje upniku, da drugi

odstavek 142. člena ZPPSL ne določa le ustnega izjavljanja o

prerekanju in da je tudi pisni ugovor dopustna oblika izražanja

izjave o prerekanju. Tudi iz temeljne določbe četrtega odstavka 11.

člena ZPPSL izhaja, da lahko upniki podajajo izjave pisno ali ustno.

Zato ima upnik pravico, da ustno ali s pisno vlogo prereka vsako na

naroku preizkušano terjatev.

Preden se stečajni upravitelj na naroku za preizkus terjatev določno

izjavi, ali terjatev priznava ali jo prereka, imajo upniki, ki so

prijavili terjatve ali drugi, ki lahko dajo glede na delo, ki so ga

opravljali pri dolžniku ali za dolžnika, stečajnemu upravitelju

podatke o obstoju in višini prijavljenih terjatev (drugi odstavek

141. člena ZPPSL). Po oceni pritožbenega sodišča je potrebno šteti

ugovor upnika N.K. z dne 30.9.2004, ki ga je posredoval sodišču še

preden se je stečajni upravitelj določno izjavil o prijavljenih

terjatvah, kot pisno obvestilo upnika, ki je prijavil terjatev, v

smislu drugega odstavka 141. člena ZPPSL. Navedeni zaključek potrjuje

vsebina obrazložitve ugovora, v kateri upnik ugotavlja, da

prijavljene terjatve obeh upnikov znašajo skupaj 1.998.386.511,50 SIT

na dan 21.5.2004, kar preračunano v EUR znese 8.300.000 EUR, kar naj

bi po njegovem izračunu pomenilo, da bi moral stečajni dolžnik od

obeh upnikov skupaj prejeti 5.000.000,00 EUR. Ker pa on ve, da takega

zneska J. ni mogla prejeti, meni da gre pri izpodbijanih terjatvah za

močno pretirane zneske, s katerimi je nekaj narobe: ali izhajajo iz

nerealnih oziroma namišljenih pogodb in transakcij ali pa gre za

močno pretirane oderuške obresti brez primere. Po oceni pritožbenega

sodišča je predsednica senata ravnala pravilno, ko je upnikov pisni

ugovor vročila pooblaščencu obeh upnikov in stečajnemu upravitelju

stečajnega dolžnika, s čimer je stečajnega upravitelja dolžnika

seznanila z izraženimi pripombami oziroma dvomi upnika N.K., ki se

nanašajo na prijavljene terjatve upnikov H.S. - v stečaju in Z.S.- v

stečaju.

Upnikov predlog v ugovoru, da naj sodišče napoti oba upnika, da na

sodišču dokažeta, da je J. zares prejela takšna sredstva, ki bi

upravičevala tako visoko terjatev, pa bi eventuelno kazal na to, da

je upnik tudi prerekal prijavljene terjatve. Iz dobesedne razlage

tretjega odstavka 142. člena ZPPSL sicer izhaja, da naj bi

preprečevala ugotovitev prijavljene terjatve le izjava o prerekanju,

ki jo poda stečajni upravitelj in (ali) drug, na naroku navzoč upnik.

Pritožbeno sodišče ne izključuje možnosti, da s pravočasno pisno

izjavo prereka terjatev tudi kakšen izmed upnikov, ki na naroku sploh

ni navzoč ali je na primer navzoč po pooblaščencu z neustreznim

pooblastilom za zastopanje. Navzočnost upnika na naroku, ki jo

predpisuje tretji odstavek 142. člena ZPPSL, je potrebno razumeti le

kot varovalo pred tistimi izjavami o prerekanju, ki bi jih upniki

uveljavljali prepozno. V tem smislu je treba razumeti tudi določilo

četrtega odstavka 11. člena ZPPSL (v podobnem primeru, glede

dopustnosti ugovora zoper osnutek glavne razdelitve, vloženega pred

narokom, je Vrhovno sodišče sprejelo pravno mnenje v zvezi s sklepom

Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cpg 59/99 z dne 7.9.1999 v

zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ST 55/95 z

dne 15.6.1999). Zato se pritožbeno sodišče ne strinja v celoti z

razlogi izpodbijanega sklepa. Odločitev pa je po oceni pritožbenega

sodišča pravilna iz drugih razlogov. Izjava upnika o prerekanju

terjatve drugega upnika povzroči posledico, ki je v tem, da

prijavljena terjatev ne velja za ugotovljeno (a contrario 3. odstavku

142. člena ZPPSL), dokler upnik, katerega terjatev se prereka, s

pravnomočno sodbo ne doseže njene ugotovitve v postopku, ki ga začne

na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega senata. Stečajni senat

mora po naroku za preizkus terjatev upnika, čigar terjatev je

prerekana, napotiti, da zoper tiste osebe, ki so njegovo terjatev

prerekale, začne postopek za ugotovitev prerekane terjatve (prvi

odstavek 144. člena ZPP). Napotitveni sklep mora imeti podlago v

jasni in nedvomni izjavi o prerekanju. Pritožbeno sodišče ocenjuje,

da upnikovega predloga iz ugovora, da naj " sodišče oba upnika

napoti, da na sodišču dokažeta, da je J. zares prejela takšna

sredstva, ki bi upravičevali tako veliko terjatev", ni mogoče šteti

za jasno in nedvomno izjavo upnika o prerekanju terjatev, ki sta jih

upnika H.S. - v stečaju in Z.S. - v stečaju prijavila v stečajnem

postopku. Zgolj na podlagi prej citiranega upnikovega predloga,

stečajni senat ne bi imel dejanske podlage, da vsakega upnika napoti,

da zoper upnika N.K. vloži tožbo na ugotovitev celotne prijavljene

terjatve. Zato je upnikov ugovor, ki ne vsebuje izrecne in določne

izjave o prerekanju prijavljenih in preizkušenih terjatev drugih

upnikov, nedovoljen in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno

zavrglo. Pri tem pritožbeno sodišče šteje kot neutemeljene

pritožnikove očitke, da bi moralo sodišče svoj sklep o zavrženju

razglasiti na naroku za preizkus terjatev, s čimer naj bi drugim

navzočim upnikom omogočilo, da sami prerekajo terjatev. Iz zapisnika

z naroka za preizkus terjatev ne izhaja, da je sodišče prve stopnje

upnikov ugovor štelo kot izjavo o prerekanju terjatev. Zato drugi

udeleženci v postopku zaradi tega, ker je sodišče prve stopnje

zavrglo upnikov ugovor po naroku za preizkus terjatev, niso bili

prizadeti v svoji pravici, da sami na naroku prerekajo terjatve

navedenih dveh upnikov.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, potem ko je ugotovilo, da

sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa ni storilo

nobene izmed bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po

uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom

ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZPPSL), neutemeljeno pritožbo

zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.