Appeal dismissed; court ruling on service of process via joint agent is procedural leadership decision, not appealable.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed appeals filed by debtors against a first-instance ruling designating a joint agent for receiving legal documents. The lower court appointed I.P. d.o.o. as the agent after the debtors failed to select one themselves, citing economic efficiency in the enforcement proceeding. The court held that such a ruling constitutes a decision on procedural leadership rather than a substantive judgment, rendering it non-appealable under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generated15. člen ZIZ; 147. člen ZPP; 270. člen ZPP: A court ruling designating a joint agent for receiving legal documents in enforcement proceedings constitutes a decision on procedural leadership and is not subject to appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbe se zavržejo.
Pritožnici G.O. in J.V. sami nosita svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Izpodbijani sklep, ki ureja način vročanja po skupnem pooblaščencu za
sprejemanje pisanj, ima pravno naravo sklepa procesnega vodstva.
Zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka pa ni pritožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom opr.štev. 12 Pg 27/2004 z dne
4.10.2004 v zvezi s popravnim sklepom z dne 11.10.2004 dolžnike, ki
jih je upnik označil kot etažne lastnike stavbe X c. št. Y v
Ljubljani, pozvalo, da v roku 8 dni imenujejo skupnega pooblaščenca
za sprejemanje pisanj (1. točka izreka) in sklenilo, da se v primeru,
če etažni lastniki ne bodo sami imenovali skupnega pooblaščenca za
sprejemanje pisanj, za tega šteje I.P. d.o.o., Z ulica št. Ž,
Ljubljana (2. točka izreka).
Zoper sklep so se pritožili dolžniki:
1. G.O., Ljubljana
2. S.P.C. d.o.o., Ljubljana
3. V.R. in I. d.o.o., Ljubljana
4. E.K. d.o.o., Ljubljana
5. J.V., Ljubljana in
6. E. d.o.o, Ljubljana.
Pritožbe niso dovoljene.
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja (240. člen ZIZ). Določbe ZIZ
o izvršbi se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v delu
zakona, ki se nanaša na zavarovanje, drugače določeno (239. člen
ZIZ). V izvršilnem postopku se primarno uporabljajo pravila
izvršilnega postopka, ki so določena v ZIZ. V kolikor pa določenih
pravil postopka, ZIZ ali kakšen drug zakon ne določa, se v postopku
izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem
postopku (v nadaljevanju ZPP).
Postopka vročanja sodnih pisanj ZIZ posebej ne ureja, zato se
smiselno uporabljajo določbe ZPP o vročanju (15. člen ZIZ). Med
določbe ZPP o vročanju sodnih pisanj sodi tudi določba o imenovanju
skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj (147. člen ZPP), na
katero je sodišče prve stopnje smiselno, v skladu s 15. členom ZIZ,
oprlo izpodbijani sklep.
Pooblaščenec za sprejemanje pisanj je oseba, ki za osebo, ki ji je
namenjeno sodno pisanje, opravi dejanje sprejema tega sodnega pisanja
in ji ga nato posreduje. Dejanje sprejema sodnega pisanja se uresniči
tako, da pooblaščenec za sprejemanje pisanj podpiše potrdilo o
vročitvi (prvi odstavek 149. člena ZPP), vročevalec pa na vročilnico
napiše, da je vročitev opravljena po pooblaščencu za sprejemanje
pisanj (peti odstavek 149. člena ZPP).
Pooblastilno razmerje nastane na podlagi zakona ali na podlagi
pooblastila stranke pooblaščencu za sprejem sodnih pisanj. ZPP v
določenih primerih vročanja določa osebe, ki za naslovnika sprejmejo
sodno pisanje (na primer odrasli člani gospodinjstva, hišnik, sosed
itd.) in so torej te osebe po zakonu pooblaščene sprejeti sodno
pisanje za naslovnika. Na podlagi pooblastila samega naslovnika, ki
so mu namenjena sodna pisanja pa na podlagi 133. člena ZPP, državni
organi, pravne osebe ali podjetniki posamezniki lahko pooblastijo
določeno osebo za sprejem sodnih pisanj. V tem primeru se opravi
osebna vročitev sodnih pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP
pravnim osebam in državnim organom tako, da vročevalec izroči sodno
pisanje pooblaščencu pravne osebe ali državnega organa za sprejemanje
pisanj in se ta tudi podpiše na vročilnico (šesti odstavek 142. člena
ZPP). Vročevalec v tem primeru ne izroči sodnega pisanja osebno
zakonitemu zastopniku pravne osebe ali državnega organa. Zato
praviloma zakoniti zastopnik tudi ne podpiše vročilnice. Če pa
vendarle sam prevzame sodno pisanje in podpiše vročilnico, sodnega
pisanja ni treba vročati še po pooblaščencu za sprejemanje pisanj
(primerjaj s sedmim odstavkom 142. člena ZPP).
Več državnih organov ali več pravnih oseb, ki poslujejo na istem
naslovu, kot to izhaja iz pogoste prakse in je pritožbenemu sodišču
znana iz sodnih spisov, določi skupnega pooblaščenca za sprejemanje
pisanj, ki vročevalcu podpiše prevzem pisanja in na vročilnico
odtisne štampiljko posamezne pravne osebe oziroma državnega organa.
Nato pa poskrbi, da ga naslovniku, ki mu je pisanje namenjeno in v
čigar imenu ga je prevzel, nemudoma posreduje.
V primeru, ki ga ureja drugi odstavek 147. člena ZPP lahko sodišče v
primeru, če je toženih več enotnih sospornikov, ki nimajo skupnega
zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca, iz razloga ekonomičnosti
postopka, te spodbudi, da določijo skupnega pooblaščenca za
sprejemanje pisanj. Če pa tega v določenem roku sami ne storijo, s
svojo odločitvijo o skupnem pooblaščencu za sprejemanje pisanj,
nadomesti njihovo pooblastilo in jih s tem tudi ustrezno seznani. Če
kadarkoli med postopkom dolžniki dosežejo soglasje o drugem
pooblaščencu, ki bo za njih sprejemal sodna pisanja, sodišče tako
sporočilo upošteva. V tem smislu je izbira sodišča o skupnem
pooblaščencu za sprejemanje pisanj začasna.
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep sprejelo med pripravami za
obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe. Po oceni pritožbenega
sodišča ima izpodbijani sklep, ki ureja način vročanja sodnih pisanj
drugemu in naslednje označenim dolžnikom v postopku zavarovanja
terjatve z začasno odredbo, pravno naravo sklepa procesnega vodstva
(primerjaj s 17. točko 1. odstavka 270.člena ZPP v zvezi s 15. členom
ZIZ). Zato ga lahko sodišče prve stopnje med postopkom tudi spremeni
ali pa dolžnikom vroča sodna pisanja tudi mimo imenovanega skupnega
pooblaščenca za sprejemanje pisanj.
Zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe (3.
odstavek 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbe zoper
izpodbijani sklep procesnega vodstva niso dovoljene, ne glede na to,
da je prvostopno sodišče v napačnem pravnem pouku navedlo, da so
dovoljene. Zato je pritožbeno sodišče nedovoljene pritožbe zavrglo
(1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165.
člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožnici, ki sta uveljavljali
pritožbene stroške, sta jih dolžni sami nositi, ker s pritožbama
nista uspeli, upnika pa nista povzročila pritožbenih stroškov (šesti
odstavek 38. člena ZIZ).