Appeal dismissed; objection to enforcement execution was properly reasoned under ZIZ Art. 61(2).
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal and upheld the first-instance decision to partially revoke the enforcement order. The debtor argued they owed no money because they never received the leased vehicle, while the creditor claimed the objection lacked evidence and was misleading. The court ruled the objection was validly reasoned under Article 61(2) of the Enforcement and Security Act because the debtor stated facts and requested specific evidence, making the appeal inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedArticle 61(2) of the Enforcement and Security Act; Article 365(2) of the Civil Procedure Act: An objection to enforcement execution is considered reasoned if the debtor states the facts supporting their claim and requests evidence to prove those facts, thereby precluding an appeal on procedural grounds.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik je v ugovoru z dne 28.1.2005 navedel, da je bila med
strankama dne 8.10.2003 sklenjena leasing pogodba št. 10287/03, na
podlagi katere je bil dogovorjen leasing rabljenega osebnega vozila
VW PASSAT 1,9 TDI letnik 2002, da je v skladu z dogovorom plačal
začetni obrok v znesku 1,518.000,00 SIT in nato še obroke vključno do
aprila 2004, nadaljnjih pa ne več, saj navedenega vozila ni nikoli
prevzel, niti ga ni videl, upniku pa zato ni ničesar dolžan. Dolžnik
je v ugovoru v dokaz svojih navedb predlagal vpogled v navedeno
leasing pogodbo in njegovo zaslišanje. Pritožbeno sodišče ugotavlja,
da je takšen ugovor glede na določbo 2. odst. 61. člena ZIZ
obrazložen, saj je dolžnik v njem navedel dejstva, s katerimi ga
utemeljuje, in predlagal dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva,
ki jih navaja v ugovoru.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se
sklep o izvršbi opr. št. I 2005/01292 z dne 21.1.2005 razveljavi v
delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka in da
bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred
Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik. V pritožbi pravi, da
ugovor dolžnika ni obrazložen in da dolžnik ugovoru ne prilaga
dokazov, ki bi utemeljevali njegove navedbe. Pravi, da dolžnik v
ugovoru sam priznava, da ni poravnal leasing obrokov in da so
zavajajoče njegove navedbe o tem, da je nehal plačevati obroke
leasinga zato, ker mu ni bil nikdar dostavljen predmet leasinga.
Navaja, da leasingodajalec nikdar ne dobavi predmet leasinga, ampak
se le odloči, ali bo financiral nabavo vozila ali ne. Glede načina in
časa dobave vozila se sklicuje na točko 5.2 splošnih pogojev
leasinga. Meni, da za dobavo vozila tako ne odgovarja, saj se ukvarja
izključno s financiranjem leasinga nabave vozila. Upnika čudi, da
dolžnik po tolikšnem času vozila ni prejel in da je, če so njegove
navedbe resnične, toliko časa plačeval obroke leasinga. Meni, da dolg
dolžnika obstaja, da je ugovor dolžnika neutemeljen in da je zato
potrebno izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in
nadaljevati s takojšnjo opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ugovor dolžnika
zoper sklep o izvršbi v tej zadevi obrazložen v skladu z določbo 2.
odst. 62. člena ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradno
prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 40/2004) in je zato v skladu
z določbo 2. odst. 62. člena ZIZ pravilno odločilo, da se sklep o
izvršbi opr. št. I 2005/01292 z dne 21.1.2005 razveljavi v delu, s
katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka in da bo o
zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred
Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Dolžnik je v ugovoru z dne 28.1.2005
navedel, da je bila med strankama dne 8.10.2003 sklenjena leasing
pogodba št. 10287/03, na podlagi katere je bil dogovorjen leasing
rabljenega osebnega vozila VW PASSAT 1,9 TDI letnik 2002, da je v
skladu z dogovorom plačal začetni obrok v znesku 1,518.000,00 SIT in
nato še obroke vključno do aprila 2004, nadaljnjih pa ne več, saj
navedenega vozila ni nikoli prevzel, niti ga ni videl, upniku pa zato
ni ničesar dolžan. Dolžnik je v ugovoru v dokaz svojih navedb
predlagal vpogled v navedeno leasing pogodbo in njegovo zaslišanje.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je takšen ugovor glede na določbo 2.
odst. 61. člena ZIZ obrazložen, saj je dolžnik v njem navedel
dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagal dokaze, s katerimi se
ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Ker pritožba tako ni
utemeljena in ker tudi niso podani razlogi na katere pazi pritožbeno
sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP - Zakon o
pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št.
36/2004 v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ) je pritožbeno
sodišče na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15.
členom ZIZ pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, izpodbijani sklep
sodišča prve stopnje pa potrdilo.