Appeal rejected in tenancy dispute as new housing law treats leases as property matters, not old non-property relations.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal against a second-instance decision rejecting a request to designate a tenant. The applicant argued that the old Housing Relations Act allowed appeals regardless of value, but the court found the new Housing Act governs the case. Since the new Act treats tenancy as a property relationship, the general rule of the Civil Procedure Act applies, prohibiting appeals unless specifically authorized.
Legislator headnote
AI generated111. člen ZNP; 34. člen ZNP: Appeals are generally inadmissible in non-contentious proceedings for property relationships unless a specific law provides otherwise; the new Housing Act does not create such an exception for tenancy disputes.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
111. člen ZNP ureja nekdanja stanovanjska razmerja po zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS št. 35/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR). Ta razmerja niso bila premoženjska razmerja. Zato je bila po 382. členu ZPP revizija zoper odločitev o stanovanjski pravici dovoljena tudi v pravdnem postopku ne glede na vrednost spornega predmeta.
Po zakonu o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP, Uradni list SRS št. 30/86) revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen). Pravica do revizije po ZNP je tako izjema in ne pravilo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagateljice na določitev najemnika stanovanja, na stanovanju v M. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagajoče stranke, s tem, da je izrek popravilo tako, da je predlog predlagateljice zavrnilo.
Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložila revizijo predlagajoča stranka, zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Revizija ni dovoljena.
Predlagajoča stranka je vložila predlog na določitev najemnika stanovanja po 57. členu stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ, Uradni list RS št. 18/91 in 21/94). Po 2. odstavku tega člena odloča sodišče o tem v nepravdnem postopku.
Po zakonu o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP, Uradni list SRS št. 30/86) revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen). Pravica do revizije po ZNP je tako izjema in ne pravilo.
Predlagateljica se sklicuje na drugi odstavek 111. člena ZNP, po katerem je revizija dovoljena zoper odločbo sodišča druge stopnje, s katero je bilo odločeno o stanovanjski pravici ali o pravici uporabe stanovanja. Revizijsko sodišče ugotavlja, da ta določba ureja nekdanja stanovanjska razmerja po zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS št. 35/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR). Ta razmerja niso bila premoženjska razmerja. Zato je bila po 382. členu ZPP revizija zoper odločitev o stanovanjski pravici dovoljena tudi v pravdnem postopku ne glede na vrednost spornega predmeta.
Predlagateljica pa ni vložila predloga po prejšnjem ZSR, temveč po že navedenem 57. členu SZ. SZ ne pozna več stanovanjskih razmerij, temveč najemna razmerja. Najemna razmerja pa so premoženjska razmerja. Za premoženjska razmerja veljajo splošne določbe ZPP in ZNP o dovoljenosti oziroma nedovoljenosti revizije. To pomeni, da je potrebno za dovoljenost revizije v nepravdnem postopku uporabiti 34. člen ZNP, če zakon za posamezno razmerje ne določa drugače. Za najemna razmerja ne ZNP ne SZ ne določata drugače. Zato revizija ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP, v zvezi s 34. in 37. členom ZNP zavrglo.