Appeal allowed; court quashed lower court's termination of execution due to procedural error regarding withdrawal of execution request.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Dolžnica je dolžna upniku v 8 dneh povrniti njegove pritožbene

stroške v znesku 16.156,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki

tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

[JEDRO]

O umiku izvršilnega predloga kot procesnemu dejanju upnika, ki ima za

posledico izdajo sklepa o ustavitvi postopka, je mogoče govoriti

šele, če upnik v vlogi, naslovljeni na sodišče, navede, da umika

izvršilni predlog, in ko ta vloga prispe na sodišče. Sodišče prve

stopnje pa je napačno izvršilni postopek ustavilo potem, ko je

prejelo dopis izvršitelja, v katerem ta sodišču sporoča, da upnik

predlaga ustavitev postopka, sklicujoč se na sporočilo upnikovega

delavca, poslano izvršitelju, da naj se dražba prekliče, ker je

dolžnik v celoti poravnal upnikovo terjatev.

Ker so se razmere, zaradi katerih je bilo sprejeto načelno pravno

mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26.12.1989 (visoka

inflacija), da je stranka, ki ima v pravdnem, nepravdnem in

izvršilnem postopku pravico do povračila stroškov postopka od

nasprotne stranke, upravičena tudi do obresti od teh stroškov po 1.

odstavku 277. člena ZOR, ki tečejo od izdaje odločbe sodišča, s

katero je bila določena obveznost plačila stroškov in njihova višina,

do danes spremenile, in ker ZOR več ne velja, sodišče druge stopnje

meni, da ni več pravne podlage za odločanje, da zamudne obresti od

stroškov postopka tečejo od izdaje odločbe sodišča dalje. Po 1.

odstavku 299. členu OZ dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni

obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Rok za prostovoljno

izpolnitev obveznosti plačila stroškov začne teči od vročitve odločbe

dalje, zato lahko zamudne obresti od stroškov pritožbenega postopka

začnejo teči šele prvi dan po poteku paricijskega roka.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Kamniku je s sklepom z dne 17.12.2004, opr. št.

495/2003-10, izvršilni postopek ustavilo.

Proti sklepu se je pritožil upnik. Navaja, da v predmetni izvršilni

zadevi ni podal umika izvršilnega predloga. Obvestilo izvršitelju,

katero je priloženo izpodbijanemu sklepu, pa je z nepravilno vsebino

izvršitelju poslala nepooblaščena oseba, kar lahko potrdi T.P..

Sodišče prvre stopnje je torej zmotno ugotovilo dejansko stanje,

zaradi česar je upniku odvzeta možnost nadaljnjega vodenja

predmetnega postopka in s tem izterjava vtoževanega zneska.

Pritožba je utemeljena.

Upnik v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da v tej izvršilni zadevi ni

umaknil izvršilnega predloga. O umiku izvršilnega predloga kot

procesnemu dejanju upnika, ki ima za posledico izdajo sklepa o

ustavitvi izvršilnega postopka (1. in 2. odstavek 43. člena Zakona o

izvršbi in zavarovanju - ZIZ), je mogoče govoriti šele, če upnik v

vlogi, naslovljeni na sodišče, navede, da umika izvršilni predlog, in

ko ta vloga prispe na sodišče. V konkretnem primera pa je sodišče s

sklepom izvršilni postopek ustavilo potem, ko je prejelo dopis

izvršitelja z dne 30.11.2004, v katerem ta sodišču sporoča, da upnik

predlaga ustavitev postopka, sklicujoč .se na sporočilo upnikovega

delavca T.P., da se dražba prekliče, ker je dolžnik v celoti poravnal

upnikovo terjatev. Ne samo, da v obravnavanem primeru sodišče ni

prejelo s strani upnika poslanega umika izvršilnega predloga, tudi

obvestilo T.P. izvršitelju po vsebini ni umik izvršilnega predloga,

temveč le zahteva za preklic dražbe. Sodišče torej v nasprotju s

podatki v spisu v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je

upnik umaknil predlog za izvršbo, in posledično postopek ustavi.

Zaradi te bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka

339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP

in 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje upnikovi pritožbi ugodilo

in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ).

Ker je upnik s pritožbo uspel, je upravičen do povrnitve potrebnih

pritožbenih stroškov (1. odstavek 154. člena ZPP in 1. odstavek 155.

člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Upnikove potrebne pritožbene stroške je sodišče druge stopnje

odmerilo na 16.156,80 SIT. Ti obsegajo nagrado upnikovemu odvetniku

za sestavo pritožbe v višini 100 točk (6. točka tarifne št. 27

Odvetniške tarife - OT), nagrado odvetniku za poročilo stranki v

višini 20 točk (4. točka tarifne št. 39 OT), 2 % materialne stroške

(3. odstavek 13. člena OT), vse povečano za 20 % DDV (2. odstavek 2.

člena OT). Upnik je povrnitev pritožbenih stroškov zahteval z

zakonskim zamudnimi obrestmi, zato mu je sodišče priznalo tudi te.

Zakonske zamudne obresti od priznanih pritožbenih stroškov tečejo od

prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila. Ker so se razmere,

zaradi katerih je bilo sprejeto načelno pravno mnenje Vrhovnega

sodišča Republike Slovenije z dne 26.12.1989 (visoka inflacija), da

je stranka, ki ima v pravdnem, nepravdnem in izvršilnem postopku

pravico do povračila stroškov postopka od nasprotne stranke,

upravičena tudi do obresti od teh stroškov po 1. odstavku 277. člena

Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki tečejo od izdaje odločbe

sodišča, s katero je bila določena vrednost plačila stroškov in

njihova višina, do danes spremenila in ker ZOR več ne velja, sodišče

druge stopnje meni, da ni več pravne podlage za odločanje, da zamudne

obresti od stroškov postopka tečejo od izdaje odločbe sodišča dalje.

Po 1. odstavku 299. člena sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika -

OZ dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je

določen za izpolnitev. Rok za prostovoljno izpolnitev (8 dni) začne

teči od vročitve odločbe dalje (3. odstavek 313. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ), zato lahko zamudne obresti od stroškov pritožbenega

postopka začnejo teči šele prvi dan po poteku paricijskega roka.