Appeal dismissed; continuing enforcement against a dissolved company's shareholder requires separate liability determination.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal against a first-instance ruling to continue enforcement proceedings against a shareholder of a dissolved company. The appellant argued she was not an active shareholder and demanded full documentation to prove her lack of liability, while the court noted the enforcement order was based on registry data. The court held that the ruling to continue proceedings does not pre-judge the shareholder's liability, leaving the specific question of whether obligations transferred to her for a separate, timely objection.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 12. točka 1. odst. 55. člen; ZIZ 56. člen; ZPP 3. točka 1. odst. 205. člen; ZPP 1. odst. 208. člen; ZIZ 15. člen: A ruling to continue enforcement against a shareholder of a dissolved company does not constitute a final decision on their liability, preserving their right to contest the transfer of obligations separately.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve
stopnje v točki I. izreka in v 1. in 2. odstavku točke II. izreka.
[JEDRO]
Ni mogoče šteti, da je s pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju
postopka zoper dolžnico kot družbenico že odločeno tudi o
odgovornosti dolžnice za obveznosti iz sodnega registra izbrisane
družbe, saj bi ji s tem odvzeli možnost dokazovati, da ni bila
aktivna družbenica izbrisane družbe oziroma da obveznosti izbrisane
družbe niso prešle nanjo (ugovor po 12. točki 1. odst. 55. člena
ZIZ). Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka proti
družbenici izbrisane gospodarske družbe je zato potrebno obravnavati
tudi kot sklep o izvršbi proti družbenici, njeno pritožbo proti
takemu sklepu pa kot ugovor po izteku roka po 56. členu ZIZ v zvezi s
3. odst. 61. člena ZIZ (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z
obče seje dne 30.6.2003).
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom opr. št. VIII Ig 1994/2067 z
dne 25.11.2004 ugotovilo prekinitev izvršilnega postopka ter
odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. VIII
Ig 1994/2067 z dne 1.12.1994 nadaljuje zoper družbenico O.M., in
sicer z novimi izvršilnimi sredstvi - z rubežem razpoložljivega
dobroimetja dolžnice na kateremkoli računu, skladu, akreditivu in s
prenosom zarubljenega dobroimetja dolžnice na upnikov račun po
pravnomočnosti sklepa o izvršbi, z rubežem, cenitvijo in prodajo
katerihkoli dolžničinih vrednostnih papirjev ter poplačilom upnika iz
zneska dobljenega s prodajo do višine izvršiljive terjatve upnika ter
z rubežem prejemkov dolžnice pri dolžničinem dolžniku L d.o.o. in z
nalogom dolžničinem dolžniku, da mora po pravnomočnosti sklepa
plačati upniku njegovo terjatev.
Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila pravna naslednica
dolžnika M.O.. V pritožbi navaja, da upniku niso nič dolžni in da naj
upnik za vse svoje terjatve predloži pogodbo, naročilnico,
prevzemnico, dobavnico, račun in kontno kartico plačil, vse podpisano
in žigosano z njene strani. Pravi, da ne držijo navedbe upnika, zato
zahteva vso dokumentacijo. Navaja, da je bila le ustanoviteljica
podjetja M d.o.o., v podjetju pa ni bila aktivna družbenica, saj se
je v tistem času nahajala v tujini. Pravi, da višina zneska upnikove
terjatve tudi ne dovoljuje, da se knjiži na nepremičnine. Zahteva
takojšen umik izvršbe.
Pritožba ni utemeljena.
Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o ugotovitvi prekinitve
izvršilnega postopka in o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper
družbenico M.O. je bil izdan na podlagi določbe 3. točke 1. odst.
205. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno
besedilo, Uradni list RS št. 36/2004) in določbe prvega odstavka
208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (Zakon o izvršbi in
zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 40/2004).
Gre za procesni sklep o tem, da se izvršilni postopek, ki je bil
prekinjen zaradi izbrisa prvotnega dolžnika iz sodnega registra,
nadaljuje in da se nadaljuje zoper pravno naslednico izbrisane
družbe. Pritožnica posebej ne obrazlaga, zakaj se pritožuje zoper
prvo točko izpodbijanega sklepa, s katero je sodišče ugotovilo
prekinitev izvršilnega postopka, niti ne navaja nobenega razloga
proti odločitvi sodišča prve stopnje o tem, da se prekinjen izvršilni
postopek nadaljuje zoper njo kot pravno naslednico prvotnega
dolžnika. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča je izpodbijani sklep
prvostopenjskega sodišča v tem delu pravilen in zakonit. Sklep je
prvostopenjsko sodišče izdalo na podlagi pravočasnega predloga upnika
za nadaljevanje izvršbe zoper pravno naslednico prvotnega dolžnika,
upoštevajoč podatke iz sodnega registra o tem, da je bila M.O. ob
izbrisu družbe M d.o.o. družbenica te družbe. Ker v zvezi z
navedenima odločitvama prvostopenjskega sodišča ni podana nobena
kršitev, na katero mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti
(2. odst. 350. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno
sodišče pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani
sklep sodišča prve stopnje potrdilo v prvi točki izreka ter v prvem
in drugem odstavku druge točke izreka. Pri tem ni mogoče šteti, da je
s pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju postopka zoper dolžnico kot
družbenico že odločeno tudi o odgovornosti dolžnice za obveznosti iz
sodnega registra izbrisane družbe, saj bi ji s tem odvzeli možnost
dokazovati, da ni bila aktivna družbenica izbrisane družbe oziroma da
obveznosti izbrisane družbe niso prešle nanjo (ugovor po 12. točki 1.
odst. 55. člena ZIZ). Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega
postopka proti družbenici izbrisane gospodarske družbe je zato
potrebno obravnavati tudi kot sklep o izvršbi proti družbenici, njeno
pritožbo proti takemu sklepu pa kot ugovor po izteku roka po 56.
členu ZIZ v zvezi s 3. odst. 61. členom ZIZ (načelno pravno mnenje
Vrhovnega sodišča RS z občne seje dne 30.6.2003). O tem ugovoru bo
moralo v nadaljevanju postopka odločiti sodišče prve stopnje (1.
odst. 54. člena ZIZ), njegovo utemeljenost pa presoditi v skladu z
določbo 12. točke 1. odst. 55. člena ZIZ. Na podlagi določbe 8. točke
55. člena ZIZ ter 3. odst. 34. člena ZIZ (glej tudi načelno Pravno
mnenje Vrhovnega sodišča RS z občne seje 18. in 19.6.1996) pa bo
moralo prvostopenjsko sodišče odločiti tudi o ostalih ugovorih
dolžnice, ki se nanašajo na obstoj upnikove terjatve in na dovolitev
izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi.