Appeal dismissed; no legal interest in appeal against non-prejudicial suspension of enforcement proceedings.

Pritožba zoper sklep o ugovoru se zavrne in se potrdi sklep sodišča

prve stopnje.

Pritožba zoper 1. točko izreka sklepa o ustavitvi postopka se zavrže,

pritožba zoper 2. točko izreka sklepa o ustavitvi postopka pa se

zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ustavitvi,

ustavitev postopka, saj takšna odločba zanjo ni neugodna. V tistem

delu, v katerem je sodišče prve stopnje izvršbo ustavilo, se ta ne bo

več nadaljevala, to pa je dolžnici v korist.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom, opr. št. I 102/2005 z dne 7.4.2005, je sodišče prve

stopnje zavrnilo dolžničin ugovor. S sklepom, opr. št. I 102/2005 z

dne 1.6.2005, pa je sodišče prve stopnje delno ustavilo izvršbo,

dovoljeno s sklepom o izvršbi, opr. št. I 2005/00102 z dne 16.3.2005,

in sicer na račun izvršilnih stroškov, zamudnih obresti in glavnice

plačanih v višini 148.226,00 SIT dne 6.4.2005, 6.000,00 SIT dne

14.4.2005 in 120.000,00 SIT dne 10.5.2005. Nadalje je sodišče prve

stopnje odločilo, da je upnica upravičena do povračila nadaljnjih

izvršilnih stroškov v znesku 16.104,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 1.6.2005 do plačila.

Zoper oba sklepa se pritožuje dolžnica. V pritožbi zoper sklep o

zavrnitvi ugovora navaja, da je stroške zastopanja v znesku

136.920,00 SIT že večkrat plačala in sodišču tudi predložila vse

fotokopije računov. Predtem upnici ni plačala zato, ker ni vedela,

kaj plačuje in ker je bil njen račun napisan po odpovedi pooblastila.

Z vsebino 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju

ZIZ) ni seznanjena. Sodba, opr. št. P 42/2003 z dne 25.11.2003, pa je

sporna in nezakonita. Vsi njeni ugovori, ki jih je navedla v pravdnem

postopku pod opr. št. 119/97, so bili zavrnjeni. K ugovoru je

priložila fotokopiji katastrskega načrta, izračun in fotografije

dejanskega stanja kot dokaz za nepravilno postopanje sodišča v

navedeni pravdni zadevi. Sodišče bi zato moralo izpeljati revizijo

postopkov. Ne ve, kakšna dejstva bi preprečila izvršbo, zagotovo pa

je to, kar se jim dogaja, krivično. Čeprav izvršilno sodišče izvaja

samo to, kar je potrdila pravnomočna sodba, bi lahko pregledalo

obračune in račune upnice. Dolžnica smiselno predlaga, da pritožbeno

sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu ugovoru ugodi,

sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne, podrejeno

pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve

stopnje v novo odločanje.

V pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče delno ustavilo izvršbo,

pa dolžnica navaja, da je sodišče prve stopnje prejelo vsa njena

originalna potrdila o izvedenih plačilih in njeno obvestilo, da ji je

delodajalec pri izplačilu osebnega dohodka v marcu in aprilu 2005

odtrgal 120.000,00 SIT. Blokirana je imela tudi sredstva na računu v

višini 355.000,00 SIT. Glede na navedeno je treba šteti, da je do

5.5.2005 upnici plačala že 514.226,00 SIT. Ne strinja se s plačilom

izvršilnih stroškov in obresti od izvršilnih stroškov, zamudnih

obresti od pravdnih stroškov in zakonskih zamudnih obresti od

glavnice. Ne strinja se tudi z nadaljevanjem izvršbe, saj je plačala

že več kot dolguje. Upnica je v pravdni zadevi pod opr. št. P 119/97

v celoti izgubila in jim tudi dokumentov ni vrnila. Zaradi tega ji

zadnjega računa niso plačali. Sodišču je poslala tudi dokaze o

nepravilno izvedenem postopku pri sodnih meritvah.

Pritožba zoper sklep o ugovoru ni utemeljena. Pritožba zoper 1. točko

izreka sklepa o ustavitvi postopka ni dovoljena, pritožba zoper 2.

točko izreka tega sklepa pa ni utemeljena.

Glede pritožbe zoper sklep o ugovoru:

V obravnavanem primeru teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova in

sicer sodbe Okrajnega sodišča v Cerknici, opr. št. P 42/2003 z dne

25.11.2003, ki je dne 2.2.2005 postala pravnomočna. Na podlagi te

sodbe je dolžnica dolžna upnici plačati glavnico v višini 136.920,00

SIT, izvršilne stroške v 23.640,00 SIT in pravdne stroške v višini

76.468,00 SIT z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zoper sklep

o izvršbi je dolžnica vložila ugovor, vendar v njem, kot pravilno

ugotavlja sodišče prve stopnje, ni navedla nobenih dejstev, ki bi

preprečevala izvršbo. Sodišče prve stopnje je v sklepu o zavrnitvi

ugovora dolžnici pojasnilo, da je bilo z zgoraj navedeno sodbo

Okrajnega sodišča v Cerknici o obstoju in višini upničine terjatve

pravnomočno odločeno in da je izvršilno sodišče na takšno odločitev

vezano. Iz navedenega razloga niti sodišče prve stopnje niti

pritožbeno sodišče ob obravnavanju dolžničine pritožbe ne moreta več

presojati pravilnosti in zakonitosti sodne odločbe, na podlagi katere

teče predmetna izvršba. Dolžnica bi morala ugovorne in pritožbene

navedbe, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, ki

predstavlja izvršilni naslov, uveljavljati v postopku, iz katerega ta

izvršilni naslov izvira. Z ugovorom zoper sklep o izvršbi pa lahko

dolžnica uveljavlja predvsem tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo

in so primeroma našteta v 1. odstavku 55. člena ZIZ, kot naprimer

prenehanje terjatve zaradi plačila, odlog plačila, zastaranje

terjatve in drugo. Ker pa dolžnica v svojem ugovoru ni navedla

nobenih takšnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo v smislu

citiranega člena, je sodišče prve stopnje v skladu z 2. odstavkom 53.

člena ZIZ pravilno štelo dolžničin ugovor kot neobrazložen in izdalo

sklep, s katerim je ugovor zavrnilo. Postopanje sodišča prve stopnje

je bilo zato pravilno in v skladu z določbami Zakona o izvršbi in

zavarovanju.

Pritožba zoper sklep o delni ustavitvi postopka:

Dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper 1. točko izreka

sklepa sodišča prve stopnje, ki se nanaša na delno ustavitev postopka

(3. odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju

ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ), saj

takšna odločba zanjo ni neugodna. Z navedenim sklepom je sodišče prve

stopnje izvršbo ustavilo v takšnem obsegu, kot je izkazan s

predloženimi potrdili o plačilu. V tem delu se zato izvršba ne bo več

nadaljevala, to pa je dolžnici v korist. Glede na navedeno je bilo

potrebno pritožbo dolžnice v tem delu (tj. zoper 1. točko izreka

izpodbijanega sklepa) zavreči, kot to določa 1. točka 365. člena ZPP

v zvezi s 15. členom ZIZ. Samo v pojasnilo pa pritožbeno sodišče v

zvezi s pritožbenimi navedbami dolžnice dodaja, da zarubljena in

blokirana denarna sredstva še ne predstavljajo plačila dolgovanega

zneska. Plača in denarna sredstva na bančnem računu so bila dolžnici

zarubljena oziroma blokirana na podlagi določbe 129. oziroma 138.

člena ZIZ. V skladu z navedenima določbama se lahko dolžniku še pred

pravnomočnostjo sklepa o izvršbi zarubi ustrezen del plače oziroma

blokira denarna sredstva na računu v višini obveznosti iz sklepa o

izvršbi, vendar pa se ta denarna sredstva upniku lahko izplačajo šele

po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in sicer samo v višini, ki ustreza

znesku, ki ga dolžnik (še) dolguje. Glede ostalih pritožbenih navedb,

ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost sodne določbe, ki

predstavlja izvršilni naslov, pa pritožbeno sodišče ponovno poudarja,

da jih v tem postopku ni mogoče obravnavati.

Pritožbeno sodišče pa je obravnavalo dolžničino pritožbo zoper 2.

točko sklepa o delni ustavitvi, ki se nanaša na upničine nadaljnje

izvršilne stroške. Ker dolžnica pritožbe zoper ta del ni posebej

obrazložila, se je pritožbeno sodišče omejilo le na preizkus po

uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom

ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ) in ugotovilo, da je sodišče

prve stopnje upnici pravilno priznalo izvršilne stroške, ki so bili

za izvršbo potrebni, upnica pa je do njihovega povračila upravičena

na podlagi 5. odstavka 38. člena ZIZ. Ob tem pa pritožbeno sodišče

samo še dodaja, da tudi zaradi izvršilnega postopka nastajajo novi

stroški tako upnici kot dolžnici.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da uveljavljane kršitve niso

podane, prav tako pa tudi ne kršitve, na katere je dolžno paziti po

uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366.

členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, je bilo treba dolžničini

pritožbi zoper sklep o ugovoru in zoper 2. točko izreka sklepa o

ustavitvi postopka zavrniti kot neutemeljeni in v skladu z 2. točko

365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrditi izpodbijana sklepa

sodišča prve stopnje.