Appeal allowed: Attempted seizure without entry does not trigger one-year renewal deadline under ZIZ Art. 88.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Če izvršitelj niti ne poskusi opraviti rubeža, ker dolžnika ni doma,

ne gre za primer iz 88. člena ZIZ. Zato tudi če upnik v roku enega

leta ne predlaga novega rubeža, sodišče ne ustavi izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek.

Zoper navedeni sklep se pritožuje upnik. Uveljavlja vse pritožbene

razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sklep in zadevo

vrne prvostopnemu sodišču v nadaljnje odločanje. Poudarja, da je s

strani izvršitelja dne 5.3.2004 prejel poročilo o opravljenem rubežu

z dne 3.3.2004, iz katerega je razvidno, da rubež ni bil opravljen,

ker dolžnika ni bilo doma in je bilo stanovanje zaklenjeno. V skladu

z določbo 88. člena ZIZ, enoletni rok za predlog za opravo ponovnega

rubeža začne teči le v primeru neuspešnega poskusa rubeža. Kot

neuspešen poskus rubeža je opredeljen rubež, pri katerem se ne

najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe oz. rubež, pri katerem

zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve. Rubež

je bil zato neopravljen in ne neuspešen. Zato posledično enoletni rok

za uveljavitev predloga za opravo ponovnega rubeža ni potekel, saj

niti ni začel teči. Sodišče je zato z izpodbijanim sklepom upniku

onemogočilo ustrezno nastopanje v postopku in kršilo materialno

pravo. Glede na poročilo izvršitelja o rubežu z dne 3.3.2004 dolžnika

ob poskusu rubeža ni bilo doma in zato rubež dne 3.3.2004 sploh ni

bil opravljen. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov z

zamudnimi obrestmi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi poročila sodnega izvršitelja

ugotovilo, da je bil za dne 3.3.2004 razpisan rubež premičnin na

naslovu oz. stanovanju dolžnice, ki pa ni bil opravljen, saj dolžnice

ni bilo doma. Sodišče prve stopnje je na podlagi 88. člena ZIZ ob

takšnem dejanskem stanju zaključilo, da je šlo za neuspešen poskus

rubeža, ki je upoštevaje upnikovo pasivnost pri predlaganju ponovnega

rubeža, po preteku enoletnega roka za vložitev novega predloga

terjalo ustavitev izvršbe. S tem pa je sodišče prve stopnje napačno

uporabilo citirano zakonsko določbo, kar je vplivalo na pravilnost

oziroma zakonitost izpodbijane odločitve. Navedena določba 88. člena

ZIZ, na katero se pravilno sklicuje pritožnik, namreč šteje za

neuspešen poskus rubeža le primera, če se pri rubežu ne najdejo

stvari, ki so lahko predmet izvršbe, ali pa zarubljene stvari ne

zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve. Gre torej za primera, ko je

izvršitelj pristopil k rubežu (vstopil v stanovanje dolžnika, kjer

naj bi se nahajale stvari, ki so predmet rubeža), vendar nato na

kraju samem ni našel nobenih rubljivih stvari ali pa jih je našel, pa

te niso zadoščale za poplačilo upnika. V konkretnem primeru pa nobena

od navedenih situacij ni podana, temveč rubež sploh ni bil opravljen,

saj izvršitelj niti ni vstopil v dolžničino stanovanje, da bi lahko

rubež sploh izvršil. Ker rubeža torej sploh ni bilo, ni mogel pričeti

teči rok za ponovno predlaganje rubeža iz navedene zakonske določbe

in z izpodbijanim sklepom sprejeta procesna posledica - ustavitev

izvršbe, ni mogla nastopiti.

Ker je ob povedanem prvostopno sodišče nepravilno opredelilo

konkretno situacijo kot neuspešen poskus rubeža in nepravilno

uporabilo navedeno procesno določbo, je s tem storilo bistveno

kršitev določb izvršilnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v

zvezi s cit. določbo ZIZ in 15. členom ZIZ, ki jo vsebinsko

uveljavlja pritožnik. Pritožbeno sodišče je ob povedanem moralo

pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 1.

odstavka 365.člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 354. člena in 366.

členom ZPP in 15. členom ZIZ).

V nadaljevanju postopka bo moral izvršitelj ponovno poskusiti

opraviti rubež.