Appeal dismissed; applicant failed to prove legal interest for interim order in enforcement proceedings under ZIZ Art. 239.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V izvršilnem postopku in tedaj glede na določbo 239. člena ZIZ tudi v

postopku zavarovanja, mora sodišče najprej ugotoviti, ali procesne

predpostavke dopuščajo postopanje, ker v nasprotnem primeru vsebinsko

odločanje o zahtevi za pravno varstvo ni dopustno. Med temi

predpostavkami je tudi pravni interes upnika, ki se v izvršilnem

postopku domneva (obstoj izvršilnega naslova dajatvene narave), v

postopku zavarovanja pa mora upnik s stopnjo verjetnosti izkazati

svoj interes za predlagani ukrep zavarovanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnice

za izdajo začasne odredbe, s katerim je zahtevala, da sodišče

dolžnikovemu dolžniku družbi Z d.o.o. prepove dolžniku izplačati

terjatev v znesku 4.740.237,00 SIT s pripadki (12.828.890,16 SIT) iz

naslova sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 4.3.2003, opr.št.

III Pg 31/2001, potrjene s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne

17.2.2005, opr.št. I Cpg 164/2003 (točka 1. predloga). Pod točko 2.

predloga je zahtevala, da sodišče dolžniku prepove sprejeti plačilo

oziroma izterjati navedeno terjatev ter razpolagati z njo. Svojo

odločitev je obrazložilo z ugotovitvijo, da za predlagano začasno

odredbo upnica nima pravnega interesa, ker ima možnost močnejšega

sredstva zavarovanja za svojo denarno terjatev, to je vložitev

predloga za izvršbo.

Proti sklepu se pritožuje upnica zaradi zmotne uporabe določb Zakona

o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in sodišču druge stopnje predlaga

spremembo sklepa z ugoditvijo njenemu predlogu za izdajo začasne

odredbe. Navaja, da je odločanje o začasni odredbi po Sodnem redu

hitrejše od izdaje sklepa o izvršbi. Zato je upnica zaradi

zavarovanja svoje terjatve do vročitve sklepa o rubežu dolžnikovemu

dolžniku predlagala izdajo začasne odredbe. Smiselno enako stališče

je sodišče zavzelo tudi v zadevi II Cpg 1140/99 z dne 16.11.1999.

Upnica se ne strinja, da je v konkretnem primeru dopustna analogija

po 269. členu ZIZ. Sodišče sicer pravilno ugotavlja, da sklep o

izvršbi "daje" več kot začasna odredba, vendar je tudi začasna

odredba legitimno pravno sredstvo pritiska na dolžnika in je

odločitev o njegovi izbiri prepuščena upniku.

Pritožba ni utemeljena.

V izvršilnem postopku in tedaj glede na določbo 239. člena ZIZ tudi v

postopku zavarovanja, mora sodišče najprej ugotoviti, ali procesne

predpostavke dopuščajo postopanje, ker v nasprotnem primeru vsebinsko

odločanje o zahtevi za pravno varstvo ni dopustno. Med temi

predpostavkami je tudi pravni interes upnika, ki se v izvršilnem

postopku domneva (obstoj izvršilnega naslova dajatvene narave), v

postopku zavarovanja pa mora upnik s stopnjo verjetnosti izkazati

svoj interes za predlagani ukrep zavarovanja. V predlogu za izdajo

začasne odredbe pravnega interesa za zavarovanje upnica ni z ničemer

izkazovala, to poskuša storiti sicer v pritožbi, za kar pa je v

pritožbenem postopku glede na določbo 337. člena ZPP v zvezi s členom

15 in 239 ZIZ prekludirana.

Le zaradi popolnosti pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pravilnim

pravnim naziranjem prvega sodišča, ki ga je razgrnilo v razlogih

izpodbijanega sklepa, soglaša tudi pritožnica sama, o tem, da ni v

nasprotju z ustavno pravico do sodnega varstva, če se stranki odreče

pravni interes za uveljavljanje manj kvalitetnega sodnega varstva, pa

se je že izreklo Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi

Up-334/98 z dne 10.2.2000. Sklicevanje pritožbe na odločitev v zadevi

II Cpg 1140/99 v obravnavanem primeru ni uporabljivo, saj je bila v

citirani zadevi predlagana izdaja začasne odredbe tekom premičninske

izvršbe.

Navedbe pritožnice o hitrejšem postopanju sodišča v predlaganem

postopku zavarovanja v Sodnem redu nimajo opore, nasprotno, 11. člen

Zakona o izvršbi in zavarovanju določa, da mora sodišče tako v

postopku izvršbe kot tudi zavarovanja postopati hitro.

Zaradi povedanega je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče

druge stopnje je zato pritožbo upnice zavrnilo in potrdilo sklep

sodišča prve stopnje po določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s

členom 15 in 239 ZIZ.