Appeal dismissed; debtor cannot challenge enforcement based on bankruptcy terms if title obtained post-confirmation.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točki izreka)

potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Dolžnik se lahko v izvršilnem postopku uspešno sklicuje na pogoje

potrjene prisilne poravnave le v primeru, če je upnik izvršilni

naslov, na podlagi katerega se vodi izvršilni postopek, pridobil že

pred začetkom postopka prisilne poravnave (prim. 1. in 2. odstavek

64. člena Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji; ZPPSL),

ne pa v primeru, ko je bil izvršilni naslov izdan šele po

pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, saj mora pogoje

prisilne poravnave v takem primeru upoštevati že pravdno sodišče, če

jih ne, pa mora dolžnik odpravo nepravilnosti zahtevati že v pravdnem

postopku (3. odstavek 64. člena ZPPSL).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika delno

ugodilo in izvršbo, dovoljeno s sklepom opr.št. 001 I 2004/06252-2 z

dne 24.6.2004, ustavilo v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena

za izterjavo zakonskih zamudnih obresti za čas od 17.5.2004 dalje od

zneska, višjega od 463.200,00 SIT ter v tem obsegu že opravljena

izvršilna dejanja razveljavilo (I. točka izreka). V preostalem delu

je ugovor dolžnika zavrnilo (II. točka izreka). Glede stroškov

ugovornega postopka je odločilo, da nosi vsaka stranka svoje stroške

tega postopka (III. točka izreka).

Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje dolžnik. Pritožbenih razlogov

izrecno ne uveljavlja, predlaga pa, naj pritožbeno sodišče napadeni

sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve

stopnje v nov postopek. Ponovno poudarja, da je izterjevano obveznost

že plačal v skladu s pogoji prisilne poravnave, le pod katerimi se

upniku v sodbi prisojeni znesek lahko izplača. Iz sklepa o potrditvi

prisilne poravnave je tako razvidno, da od priznane terjatve ne

tečejo obresti v enoletnem roku od pravnomočnosti sklepa, medtem ko

je upnik pri obračunu zamudnih obresti obračunal tudi obresti za to

enoletno obdobje, torej jih je previsoko obračunal. Upnik pa je tudi

sicer zakonske zamudne obresti napačno obračunal po konformni metodi

in je stališče sodišča prve stopnje, češ da Zakon o predpisani

obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS,

št. 45/95; v nadaljevanju ZPOMZO/95) takšno metodo izračuna zakonskih

zamudnih obresti še vedno dopušča, zmotno. Uporaba konformne metode

za obdobje, daljše od enega leta, ni dopustna, saj pomeni

obrestovanje obresti, ki pa je po izrecni določbi 1. odstavka 279.

člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 29/78, 39/85

in 57/89; ZOR) oziroma 1. odstavka 375. člena Obligacijskega zakonika

(Ur.l. RS, št. 83/01; OZ) prepovedano. Glede na navedeno je s

plačilom zneska 1.366.174,19 SIT še pred uvedbo izvršilnega postopka

upniku terjatev celo že preplačal, zato sodišče predlagane izvršbe ne

bi smelo dovoliti.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je dolžniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se

obveznosti, kot mu je bila naložena v pravnomočni sodbi Okrožnega

sodišča v Ljubljani, opr.št. VII Pg 234/2002 z dne 27.1.2004

(pravnomočni dne 30.4.2004), ki predstavlja izvršilni naslov, na

podlagi katerega se vodi predmetni izvršilni postopek, ne more

uspešno izogniti s sklicevanjem na pogoje potrjene prisilne

poravnave po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani opr.št. St 12/99 z

dne 25.8.1999 (pravnomočnim dne 13.9.1999). Dolžnikovo sklicevanje na

pogoje potrjene prisilne poravnave v tem izvršilnem postopku ne more

biti upoštevno iz razloga, ker je bila citirana sodba izdana po

pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Skladno z

določbo 3. odstavka 64. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in

likvidaciji (Ur.l. RS, št. 67/93 s spr.; ZPPSL) je namreč treba v

takem primeru pogoje potrjene prisilne poravnave upoštevati že v

pravdnem postopku, zato je lahko pravdno sodišče dolžniku naložilo

sporno terjatev v plačilo le v skladu s pogoji potrjene prisilne

poravnave. Če ni ravnalo tako, pa bi moral dolžnik zatrjevane

nepravilnosti uveljavljati že v pravdnem postopku, bodisi z rednimi

bodisi z izrednimi pravnimi sredstvi, medtem ko takšnih ugovorov v

izvršilnem postopku ne more več uspešno uveljavljati. Izvršilno

sodišče je namreč na pravnomočno sodbo vezano in vanjo ne more

posegati, dolžnik pa tudi ni zatrjeval, še manj pa dokazal, da bi

bila ta odločba razveljavljena ali spremenjena (prim. 4. točko 1.

odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; Ur.l. RS, št.

51/98 s spr.; ZIZ). Dolžnik bi torej s takšnim ugovorom lahko uspel

le v primeru, če bi upnik izvršilni naslov, na podlagi katerega se

vodi predmetni izvršilni postopek, pridobil že pred začetkom postopka

prisilne poravnave (prim. 1. in 2. odstavek 64. člena ZPPSL), ker pa

ni tako, je bilo treba te njegove pritožbene navedbe kot neutemeljene

zavrniti.

Sodišče prve stopnje je nadalje tudi pravilno zavrnilo dolžnikove

ugovorne navedbe glede metode izračuna zakonskih zamudnih obresti.

Pravilno je namreč zaključilo, da sprememba zakonodaje (uveljavitev

ZPOMZO/95) ni pomenila hkrati tudi spremembe metode izračuna

zakonskih zamudnih obresti. Zakaj je tako, je sodišče prve stopnje

dolžniku tudi obširno obrazložilo in pritožbeno sodišče te razloge v

celoti sprejema in jim nima kaj dodati. Pravilno je torej pravno

stališče prvostopnega sodišča, da je ZPOMZO/95, ki konformne metode

izrecno sicer res ni več omenjal, to še vedno dopuščal, in sicer s

tem, ko je za revalorizacijski del obrestne mere (TOM) še vedno

določal, da se izračunava na konformni način. S tem je ZPOMZO/95 tudi

določil izjemo od prepovedi obrestovanja obresti iz 1. odstavka 279.

člena ZOR. Sodišče prve stopnje je zato pravilno obračunalo zakonske

zamudne obresti za čas od 3.3.1996 do 27.6.2003 po konformni metodi,

od 28.6.2003, to je od uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri

zamudnih obresti (Ur.l. RS, št. 56/03; ZPOMZO-1), ki obrestne mere ne

gradi več na revalorizaciji, in torej več ne določa zakonske izjeme

od prepovedi obrestovanja obresti, pa po linearni metodi.

Po povedanem je bilo materialno pravo na prvi stopnji v celoti

pravilno uporabljeno. Glede na pravilno opravljen obračun zakonskih

zamudnih obresti pa je bilo na prvi stopnji tudi pravilno

ugotovljeno, da dolžnik s plačilom zneska 1.366.174,19 SIT z dne

17.5.2004 izterjevane obveznosti še ni v celoti poravnal ter da zato

upnik od njega upravičeno terja še plačilo glavnice v znesku

1.284.648,80 SIT ter zakonskih zamudnih obresti od zneska 463.200,00

SIT od 17.5.2004 dalje do plačila, zato je bilo treba tudi

pritožbene navedbe, češ da je bila izterjevana obveznost v celoti

poplačana še pred vložitvijo predloga za izvršbo, kot neutemeljene

zavrniti.

Pritožbeno sodišče je zato skladno z določbo 2. točke 365. člena

Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 36/04 - drugo uradno

prečiščeno besedilo; ZPP) v zvezi z določbo 15. člena ZIZ

neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep

sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka

temelji na določbah 1. odstavka 165. člena in 1. odstavka 154. člena

ZPP.