Service of process by fiction on employer's address invalid; delivery must be at residence.

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izreku pod

točko II razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje

v novo odločanje oziroma postopanje.

V ostalem se pritožba zavrne in izpodbijani sklep v točki I izreka

potrdi.

[JEDRO]

Vročanje fizični osebi po določbi 4. in 5. odstavka 142.člena v zvezi

s 1. odstavkom 141. člena ZPP je po sami dikciji zakona mogoče le na

naslovu prebivališča fizične osebe, ne pa tudi na naslovu delodajalca

te fizične osebe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov

predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ugovor proti sklepu o izvršbi

pa zavrglo.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik, ki uveljavlja vse dovoljene

pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani

sklep tako spremeni, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Navaja, da

je predlagal vrnitev v prejšnje stanje zato, ker je zaradi

nepravilnega vročanja zamudil rok za vložitev ugovora. Nepravilno

vročanje je po dolžnikovem mnenju upravičen razlog, zaradi katerega

je mogoče vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Nadalje

dolžnik v pritožbi navaja, da je možnost vročanja na delovnem mestu

le subsidiarna, torej je mogoče vročati na delovnem mestu le, ko je

vročanje na naslovu stalnega bivališča neuspešno. Na naslovu stalnega

dolžnikovega bivališča pa vročanje ni bilo niti poskušano. Res je, da

se na naslovu M v Ljubljani nahajajo poslovni prostori, vendar pa

dolžnik ni navedel, da jih on uporablja, sodišče pa tudi ni

raziskalo, ali se nahajajo na tem naslovu dolžnikovi poslovni

prostori. Skratka po mnenju pritožbe bi moralo sodišče sodno pisanje

vročiti dolžniku prvo na naslovu njegovega prebivališča, če to ne bi

bilo mogoče pa v njegovi službi.

Pritožba je delno utemeljena.

V 1. odstavku 116. člena Zakona o pravdnem postopku je določeno, da

če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi

zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog

dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok

oziroma rok iz upravičenega vzroka. Iz navedene določbe izhaja, da je

nujna predpostavka za dovoljenost oziroma utemeljenost predloga za

vrnitev v prejšnje stanje zamuda roka. Glede na trditve v predlogu za

vrnitev v prejšnje stanje in v pritožbi, da dolžnik ni pravočasno

vložil ugovora proti sklepu o izvršbi zato, ker mu sklep o izvršbi ni

bil pravilno vročen pa ta osnovna predpostavka za dovolitev vrnitve v

prejšnje stanje ni podana. Če namreč drži dolžnikova trditev, da mu

sklep o izvršbi ni bil pravilno vročen, potem roka za vložitev

ugovora ni zamudil. Rok za vložitev ugovora namreč teče od dneva

pravilne vročitve sklepa o izvršbi. Glede na spredaj navedeno je zato

prvo sodišče z izpodbijanim sklepom dolžnikov predlog za vrnitev v

prejšnje stanje, upoštevajoč njegovo vsebino, utemeljeno zavrnilo v

točki I izreka sklepa.

Se pa pritožbeno sodišče strinja s stališčem dolžnika, da mu sklep o

izvršbi ni bil pravilno vročen. Iz vročilnice pri list.št. 4 izhaja,

da naj bi bil dolžniku sklep o izvršbi vročen na podlagi 5. odstavka

142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dne 6.4.2005 na naslovu M v

Ljubljani. Za navedeno zadevo pomembne določbe o vročanju vsebuje

Zakon o pravdnem postopku v 139. do 142. členu. Tako je v 2. odstavku

139. člena določeno, da se vroča v stanovanju ali na delovnem mestu

tistega, ki naj se mu vroči pisanje, ali pa na sodišču, če je

naslovnik tam. V nasprotju s stališčem pritožbe pritožbeno sodišče

meni, da so vsi navedeni načini vročanja, v stanovanju, na delovnem

mestu tistega, ki se naj mu vroči pisanje, ali na sodišču, če je

naslovnik tam, enakovredni. Tako lahko sodišče vroči sodno pisanje

naslovniku tudi na njegovem delovnem mestu, če ga vročevalec tam

najde, oziroma na njegovm delovnem mestu na način, kot je določen v

2. odstavku 140. člena ZPP (če se ga na delovnem mestu ne najde, z

vročitvijo pisanja osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če ta to

hoče sprejeti). Vendar pa prvo sodišče ni dolžniku vročilo sklepa o

izvršbi niti na njegovem delovnem mestu osebno, niti v roke osebi, ki

je na istem delovnem mestu zaposlena. Sodišče prve stopnje niti ni

ugotavljalo, ali je dolžnik v poslovnih prostorih v Ljubljani

zaposlen. Kaj takšnega dolžnik v dosedanjih vlogah tudi ni potrdil.

Sodišče je dolžniku vročilo sodno pisanje po določbi 4. in 5.

odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 141. členom ZPP. Gre za tako

imenovano fikcijo vročitve, ki pa predstavlja subsidiaren način

vročanja, torej izjemo od običajnega načina vročanja neposredno

naslovniku oziroma njegovim družinskih članom ali sodelavcem. Določbe

o fiktivnem vročanju je treba že zaradi varovanja temeljne procesne

pravice stranke, da je seznanjena s potekom postopka, razumevati

restriktivno. V 1. odstavku 141. člena ZPP je določeno, da če

vročitev po prejšnjem členu (nadomestna vročitev) ni možna, se

vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči

sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti (v

danem primeru je šlo za vročanje po pošti) pa pošti njegovega

prebivališča, na vratih oziroma v hišnem ali izpostavljenem

predalčniku na naslovu prebivališča pa pusti obvestilo, v katerem je

navedeno kje je pisanje in rok, v katerem mora naslovnik pisanje

dvigniti. Vročanje fizični osebi po določbi 4. in 5. odstavka 142.

člena v zvezi s 1. odstavkom 141. člena ZPP je torej po dikciji

zakona in po mnenju pritožbenega sodišča mogoče le na naslovu

prebivališča fizične osebe, ne pa tudi na naslovu delodajalca te

fizične osebe. Da bi prvo sodišče sklep o izvršbi vročalo dolžniku na

naslovu njegovega prebivališča pa vsaj iz dosedanjih podatkov spisa

ne izhaja. Tako je pravilnost vročitve sklepa o izvršbi dolžniku v

konkretnem primeru najmanj dvomljiva, s tem pa nedvomno vsaj

preuranjena odločitev prvega sodišča o zavrženju njegovega ugovora.

Iz spredaj navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi

delno ugodilo in izpodbijani sklep v delu, v katerem je prvo sodišče

dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi zavrglo, razveljavilo ter

zadevo v tem obsegu vrnilo prvemu sodišču v novo odločanje oziroma

nadaljnji postopek. Če bo sodišče ugotovilo, da vročitev sklepa o

izvršbi ni bila opravljena v skladu z zakonom, bo postopalo po

določbi 3. odstavka 142. člena ZIZ in potrdilo o izvršljivosti sklepa

o izvršbi po uradni dolžnosti razveljavilo, opravilo vročitev sklepa

o izvršbi oziroma odločalo o dolžnikovem ugovoru proti sklepu o

izvršbi.