Appeal allowed; succession applies to execution subject, not just debt, per ZIZ Art. 24.

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve

stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno

odločbo.

[JEDRO]

Pravno nasledstvo je podano tudi glede predmeta izvršbe ne le glede

terjatve (obveznosti).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru

dolžnice in razveljavilo sklep o izvršbi v tem izvršilnem postopku,

upnici pa je naložilo v povrnitev dolžnici pravdne stroške v znesku

40.392,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa

do plačila.

Zoper sklep se je v roku pritožila upnica iz razlogov nepravilne

uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka, ki

predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ugovor

dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrne, podrejeno, da sklep razveljavi

in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Navaja,

da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka

iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),

ker sklep nima razlogov o tem, na kakšni podlagi je sodišče sklep o

izvršbi razveljavilo. Vse, kar je sodišče o tem navedlo, je, da "na

podlagi že navedenih pridobitnih naslovov, na dolžnico ni prešla

obveznost izročitve tega zemljišča, kar je bilo določeno v izvršilnem

naslovu za S.J.". S svojo odločitvijo pa je sodišče nepravilno

uporabilo tudi materialno pravo. Izvršilni naslov je lastninska

sodba, s katero je sodišče upnici prisodilo lastninsko pravico na

spornem delu zemljišča, ker ji toženec S.J. ni izročil ustrezne

zemljiškoknjižne listine. Vknjižbo te pravice pa v tem izvršilnem

postopku upnica zahteva od dolžnice, ki je zaenkrat še

zemljiškoknjižna lastnica zemljišča. Očitno je, da je J.J. podaril

zemljišče dolžnici prav zato, da bi izigral upnico, ki je bila takrat

na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova že lastnica tega dela

zemljišča. Prav zloraba lastninske pravice pomeni za dolžnico

obveznost izročiti upnici zemljišče v last, saj je to obveznost, ki

velja za vsakega lastnika nepremičnine, obveznost pa prehaja na

vsakokratnega lastnika na podlagi člena 24 Zakona o izvršbi in

zavarovanju (ZIZ) z overjeno listino.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema očitek pritožbe sodišču prve stopnje, da

obveznost, ki je predmet izterjave v tem izvršilnem postopku, ne bi

prešla na dolžnika po 24. členu ZIZ. Po izvršilnem naslovu (priloga A

1 in A 2) je dolžnik za izročitev sporne nepremičnine upnici S.J., ki

je bil v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje (priloga A 2) v

zemljiški knjigi vpisan kot lastnik te nepremičnine. Skladno 1. in 2.

odstavku 24. člena ZIZ dovoli sodišče izvršbo tudi zoper nekoga, ki v

izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik z javno ali po

zakonu overjeno listino dokaže, da je bil dolg prenesen ali je na

drug način prešel nanj. S po sodišču overjeno izročilno pogodbo z dne

29.5.1995 (priloga A 3) je dokazano (po zakonu overjena listina), da

je dolžnik po izvršilnem naslovu prenesel sporni del zemljišča takrat

na svojega sina J.J., s po notarju overjeno darilno pogodbo z dne

15.1.1998 (priloga A 4) pa je nadalje dokazano (po zakonu overjena

listina), da je J.J. sporno zemljišče podaril dolžnici v tem

izvršilnem postopku. Sodna praksa in pravna teorija je nedvoumna, da

je pravno nasledstvo podano tudi glede predmeta izvršbe, ne le glede

terjatve (obveznosti), kar pomeni, da novi imetnik predmeta izvršbe,

izkazan z javno ali javno overjeno listino, vstopi v izvršbo namesto

prejšnjega že po samem zakonu. Takšno stališče je tudi edino

sprejemljivo, ker bi sicer dopustili izigravanje sodnih odločb in

upnikov tako, da bi zavezanec izpolnitve po izrečeni sodbi predmet

izpolnitve odvsvojil, zaradi česar bi bila potrebna nova pravda zoper

novega imetnika predmeta izpolnitve, kar bi se lahko ponavljalo v

nedogled. Navedeno naknadno potrjuje tudi določba 1. odstavka 190.

člena ZPP, po kateri odtujitev stvari ali pravice med pravdo ni

ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedene zmotne uporabe materialnega

prava, v posledici katere je ostalo dejansko stanje nepopolno

ugotovljeno, pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje

razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3.

točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), da se bo prvo sodišče

lahko opredelilo še o preostalih ugovornih navedbah dolžnice zoper

sklep o izvršbi in ponovno o ugovoru odločilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3.

odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in je pridržana za

končno odločbo glede na končni uspeh strank v postopku.