Appeal dismissed; execution halted because debtor lacks bank accounts, making the one-year waiting period inapplicable.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Določba 2. odst. 141. člena ZIZ, na katero se sklicuje pritožnik, se

nanaša le na primere, ko ima dolžnik pri banki odprt račun in je zato

izvršbo na dobroimetje dolžnika na tem računu mogoče voditi. V tej

izvršilni zadevi pa dolžnica pri nobeni izmed bank, pri katerih so

bile predlagane poizvedbe, nima odprtega računa. Bankam zato sklep o

izvršbi niti ni bil vročen, prvostopenjskemu sodišču pa tudi ni treba

čakati eno leto, da bi izvršbo na dobroimetje dolžnice na ustavilo.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se

izvršba z rubežem dolžnikovega dobroimetja ustavi.

Zoper navedeni sklep se je upnik pritožil. V pritožbi se sklicuje na

določbo 2. odst. 141 . člena ZIZ, po kateri sodišče ustavi izvršbo

samo, če v roku enega leta po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem

računu ni denarnih sredstev. Pravi, da iz izpodbijanega sklepa ni

razvidno, da bi katerakoli banka vodila sklep o izvršbi v evidenci

eno leto in ga nato vrnila sodišču. Ker je bil sklep o izvršbi izdan

dne 1.4.2005 tudi objektivno ni mogoče, da je dolžnikov dolžnik vodil

sklep o izvršbo eno leto. Pravi, da v tem primeru ni mogoče izvršbe

ustaviti niti na podlagi določbe 76/1 člena ZIZ. Meni, da sodišče

prve stopnje v določilih ZIZ ni imelo nobene podlage za ustavitev

izvršbe na dolžnikova denarna sredstva ter da bi moralo sodišče prve

stopnje upnika obvestiti, da po podatkih sodišča nobena banka ne vodi

računa za dolžnico ter mu dati možnost, da predlaga bodisi drugo

izvršilno sredstvo, bodisi druge predmete izvršbe. Pritožbenemu

sodišču zato predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo

v ponovno odločanje ter odmeri nadaljnje stroške izvršbe upnika in

jih naloži v plačilo dolžniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

datuma izdaje sklepa do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisa izhaja, da je upnik v vlogi z dne 17.4.2004 prvostopenjskemu

sodišču predlagal izvršbo z novim izvršilnim sredstvom - rubežem

dobroimetja dolžnice, ki ga ima na kateremkoli računu pri banki.

Pri tem je sodišču predlagal, da po uradni dolžnosti poizve številke

transakcijskih računov dolžnice, in sicer pri vseh bankah na območju

Krškega. Prvostopenjsko sodišče je opravilo predlagane poizvedbe pri

Novi kreditni banki Maribor d.d., SKB banki d.d. Ljubljana in Novi

Ljubljanski banki d.d. Ljubljana. Na podlagi opravljenih poizvedb

(list. št. 35, 36 in 38) je ugotovilo, da dolžnica pri teh bankah

nima odprtega nobenega računa. Ker tako ni predmeta izvršbe, na

katerega je upnik predlagal izvršbo in izvršbe na dobroimetje

dolžnice pri bankah ni mogoče voditi, je prvostopenjsko sodišče

pravilno odločilo, da se izvršba na dobroimetje dolžnice pri bankah

ustavi. Določba 2. odst. 141. člena ZIZ (Zakon o izvršbi in

zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 40/2004),

na katero se sklicuje pritožnik, se nanaša le na primere, ko ima

dolžnik pri banki odprt račun in je zato izvršbo na denara sredstva

dolžnika na tem računu mogoče voditi, pa čeprav ob izdaji sklepa o

izvršbi na računu dolžnika ni denarnih sredstev. V tej izvršilni

zadevi pa dolžnica pri nobeni izmed bank, pri katerih so bile

predlagane poizvedbe, nima odprtega računa. Bankam zato sklep o

izvršbi niti ni bil vročen, prvostopenjskemu sodišču pa tudi ni treba

čakati eno leto, da bi izvršbo na dobroimetje dolžnice ustavilo. Ker

tako niso podani razlogi, iz katerih pritožnik izpodbija sklep

sodišča prve stopnje, niti razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče

po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP - Zakon o pravdnem

postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 36/2004 v

zvezi s 15. členom ZIZ) je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2.

točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo,

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa potrdilo.