Appeal court allows interim regulatory order against land encroachment pending final possession claim judgment.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court overturned the first-instance judge's rejection of the creditor's request for an interim regulatory order. The creditor argued that the debtor had repeatedly encroached on the land for five years, creating a situation of ongoing violence and irreparable harm that could not be prevented by a standard possession claim alone. The court agreed that while active orders to restore the status quo were not permitted, the specific regulatory order to prohibit future acts was justified as an exception to prevent severe damage.
Legislator headnote
AI generatedčlen 273. ZIZ; člen 365, točka 3 ZPP: An interim regulatory order identical to the claim for possession is permitted as an exception to the rule against active interim orders when the creditor cannot otherwise prevent violence or irreparable harm caused by repeated unlawful encroachments.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
[JEDRO]
Ob izkazanih več let ponavljajočih se dolžnikovih posegih v zemljišče
upnika, ta upravičeno predlaga izdajo (regulacijske) začasne odredbe
s prepovedjo takega ravnanja do pravnomočne odločitve o negatorni
tožbi z enakim zahtevkom.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov
predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi bila dolžniku odrejena
vzpostavitev prejšnjega stanja na parceli št. X k.o. S ter
prepovedani bodoči posegi v to nepremičnino, z veljavnostjo do
pravnomočnosti pravdnega postopka po napovedani negatorni tožbi.
V pritožbi proti taki odločitvi upnik pojasnuje, da je 1.6.2005 že
vložil tožbo na priznanje pravice do posesti in prenehanje
dolžnikovih posegov v lastninsko pravico, s katero zahteva tudi
vzpostavitev stanja pred posegom. Meni, da je pravno nesprejemljivo
dopustiti nekomu, da izruva grmovnice in prepreči normalno uporabo in
rabo lastnega v najem danega zemljišča, nato pa izkoristi zemljo.
Obenem pa ni zanemariti dejstva, da se koruza pobere že avgusta in da
je jasno razvidna dolžnikova namera, da bi še naprej neprestano
posegal v upnikovo lastninsko pravico. Nerešljiva situacija in
dopuščanje le te s strani prvostopnega sodišča, bo privedla do
stanja, kjer bo lahko torej dolžnik jeseni posejal ali zasadil drugo
kulturo, upnik pa bo njegove protipravne posege moral trpeti še
naprej. Dolžnik je namreč posadil koruzo na večjem območju, ne samo
na sporni nepremičnini, zato bi izdaja začasne odredbe pomenila le
upravičeno vzpostavitev prejšnjega stanja in preprečila samovoljna in
protipravna ravnanja dolžnika. Izpodbijani sklep naj se torej
spremeni tako, da se predlagana začasna odredba izda.
Pritožba je utemeljena.
Predlagane odreditve aktivnega ravnanja v smeri vzpostavitve stanja
pred posegom v upnikovo nepremičnino, z začasno odredbo dolžniku v
smislu določil 273. člena o zavarovanju nedenarne terjatve ni mogoče
naložiti. Pritrditi pa je treba ostalim pritožbenim izvajanjem, ki se
nanašajo prav na izdajo takoimenovane regulacijske (ureditvene)
začasne odredbe, ki jo prvo sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa
odklanja z utemeljitvijo, da v konkretnem primeru ni potrebe za
začasno ureditev spornega razmerja zato, da se prepreči nasilje ali
nastanek težko nadomestljive škode. Ustavno sodišče RS v svoji
odločbi št. Up 275/97 z dne 16.7.1998 tovrstne odredbe, katerih
vsebina je lahko enaka vsebini tožbenega zahtevka, dopušča kot
izjemo, kadar zavarovanje terjatve iz spornega razmerja drugače ni
možno. Prav za to pa v obravnavani zadevi po oceni pritožbenega
sodišča gre. Iz spisu priloženih listin namreč povsem jasno sledi, da
dolžnik že najmanj zadnjih 5 let samovoljno razpolaga z zemljiščem,
katerega izkazani lastnik je upnik (A4) in vse kaže, da kljub
neuspelemu sodnemu uveljavljanju svojih domnevnih upravičenj s takim
ravnanjem ne namerava prenehati. Upnik torej takega stanja, ki ga je
prav mogoče šteti za nasilje s posledično škodo (račun A21) ne more
preprečiti drugače kot s tožbo na prepoved posegov, pred katerimi pa
se glede na njihovo naravo upravičeno hoče zavarovati že do
pravnomočnosti sodbe. V tem delu pa sta seveda tožbeni zahtevek in
začasna odredba lahko le identična.
Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep
razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje (člen 365, točka 3
ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ). Izdaja začasne odredbe na pritožbeni
stopnji namreč ni dopustna, ker bi bila s tem dolžniku odvzeta
možnost pravnega sredstva (ugovora).