Appeal court allows interim regulatory order against land encroachment pending final possession claim judgment.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Ob izkazanih več let ponavljajočih se dolžnikovih posegih v zemljišče

upnika, ta upravičeno predlaga izdajo (regulacijske) začasne odredbe

s prepovedjo takega ravnanja do pravnomočne odločitve o negatorni

tožbi z enakim zahtevkom.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov

predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi bila dolžniku odrejena

vzpostavitev prejšnjega stanja na parceli št. X k.o. S ter

prepovedani bodoči posegi v to nepremičnino, z veljavnostjo do

pravnomočnosti pravdnega postopka po napovedani negatorni tožbi.

V pritožbi proti taki odločitvi upnik pojasnuje, da je 1.6.2005 že

vložil tožbo na priznanje pravice do posesti in prenehanje

dolžnikovih posegov v lastninsko pravico, s katero zahteva tudi

vzpostavitev stanja pred posegom. Meni, da je pravno nesprejemljivo

dopustiti nekomu, da izruva grmovnice in prepreči normalno uporabo in

rabo lastnega v najem danega zemljišča, nato pa izkoristi zemljo.

Obenem pa ni zanemariti dejstva, da se koruza pobere že avgusta in da

je jasno razvidna dolžnikova namera, da bi še naprej neprestano

posegal v upnikovo lastninsko pravico. Nerešljiva situacija in

dopuščanje le te s strani prvostopnega sodišča, bo privedla do

stanja, kjer bo lahko torej dolžnik jeseni posejal ali zasadil drugo

kulturo, upnik pa bo njegove protipravne posege moral trpeti še

naprej. Dolžnik je namreč posadil koruzo na večjem območju, ne samo

na sporni nepremičnini, zato bi izdaja začasne odredbe pomenila le

upravičeno vzpostavitev prejšnjega stanja in preprečila samovoljna in

protipravna ravnanja dolžnika. Izpodbijani sklep naj se torej

spremeni tako, da se predlagana začasna odredba izda.

Pritožba je utemeljena.

Predlagane odreditve aktivnega ravnanja v smeri vzpostavitve stanja

pred posegom v upnikovo nepremičnino, z začasno odredbo dolžniku v

smislu določil 273. člena o zavarovanju nedenarne terjatve ni mogoče

naložiti. Pritrditi pa je treba ostalim pritožbenim izvajanjem, ki se

nanašajo prav na izdajo takoimenovane regulacijske (ureditvene)

začasne odredbe, ki jo prvo sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa

odklanja z utemeljitvijo, da v konkretnem primeru ni potrebe za

začasno ureditev spornega razmerja zato, da se prepreči nasilje ali

nastanek težko nadomestljive škode. Ustavno sodišče RS v svoji

odločbi št. Up 275/97 z dne 16.7.1998 tovrstne odredbe, katerih

vsebina je lahko enaka vsebini tožbenega zahtevka, dopušča kot

izjemo, kadar zavarovanje terjatve iz spornega razmerja drugače ni

možno. Prav za to pa v obravnavani zadevi po oceni pritožbenega

sodišča gre. Iz spisu priloženih listin namreč povsem jasno sledi, da

dolžnik že najmanj zadnjih 5 let samovoljno razpolaga z zemljiščem,

katerega izkazani lastnik je upnik (A4) in vse kaže, da kljub

neuspelemu sodnemu uveljavljanju svojih domnevnih upravičenj s takim

ravnanjem ne namerava prenehati. Upnik torej takega stanja, ki ga je

prav mogoče šteti za nasilje s posledično škodo (račun A21) ne more

preprečiti drugače kot s tožbo na prepoved posegov, pred katerimi pa

se glede na njihovo naravo upravičeno hoče zavarovati že do

pravnomočnosti sodbe. V tem delu pa sta seveda tožbeni zahtevek in

začasna odredba lahko le identična.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep

razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje (člen 365, točka 3

ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ). Izdaja začasne odredbe na pritožbeni

stopnji namreč ni dopustna, ker bi bila s tem dolžniku odvzeta

možnost pravnega sredstva (ugovora).