Appeal granted; assault conviction quashed due to missing statutory elements requiring separate charge analysis.

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi ter se izpodbijana sodba

glede kaznivega dejanja nasilništva razveljavi v celoti, glede

kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali

eksplozivov pa le glede odločbe o kazni in se v tem obsegu zadeva

vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjeni

senat.

[JEDRO]

Ker gre pri kaznivem dejanju nasilništva po čl. 299 KZ za sestavljeno

kaznivo dejanje, v katerem so konzumirana kazniva dejanja po čl. 142,

146 in 169 KZ, bi moralo sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da glede

nekaterih dejanj ni dokazana prestrašenost in zgražanje v javnosti

ter v družini, opraviti presojo, ali niso v ravnanju obtoženca podani

znaki katerih od navedenih kaznivih dejanj, še posebej, ker je

oškodovanka vsa ravnanja obtoženca na policiji prijavila v roku iz

52. čl. ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obt. V. N. spoznalo

za krivega storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in

prometa orožja ali eksplozivov po čl. 310/I KZ in kaznivega dejanja

nasilništva po čl. 299/II KZ ter mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri

mu je določilo kazni deset mesecev in štiri mesece zapora ter mu nato

določilo enotno kazen eno leto zapora in preizkusno dobo tri leta. V

tako določeno kazen mu je vštelo pripor ter mu odvzelo zaseženo

orožje, v plačilo pa mu je naložilo tudi stroške kazenskega postopka

in povprečnino.

Zoper sodbo se je pritožila okrožna državna tožilka in sicer glede

kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali

eksplozivov zaradi odločbe o kazenski sankciji, glede kaznivega

dejanja nasilništva pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve

dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona in zaradi odločbe o

kazenski sankciji in predlagala, naj sodišče druge stopnje

izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v

novo sojenje.

Višji državni tožilec svetnik J. S. iz Vrhovnega tožilstva Republike

Slovenije je v pisnem mnenju predlagal ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica glede kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa

orožja ali eksplozivov po čl. 310/I KZ utemeljeno navaja, da bi

predvsem ob drugačni pravni presoji obtožencu drugoočitanega

kaznivega dejanja moralo sodišče prve stopnje izreči obtožencu mnogo

strožjo kazensko sankcijo (kazen), še posebej, ker je obtoženec

povsem nekritičen do tega, da je imel orožje doma in z njim

oškodovanki celo grozil.

Glede kaznivega dejanja nasilništva pa se sodišče druge stopnje prav

tako strinja s pritožbenim razlogovanjem državne tožilke, da je

sodišče prve stopnje z izpustitvijo nekaterih opisanih ravnanj

obtoženca iz obtožnice kršilo določbe kazenskega zakona. Pravilno

opozarja, da je oškodovanka ves čas postopka vztrajala pri svojih

navedbah, da je bil zaradi dejanja po zabavi v Mengeški koči,

opisanega pod tč. II/2 obtožbe, njen sin žalosten ter je očetu ob

prihodu domov očital, da ga je lahko sram, ker z mamo tako ravna.

Prav tako iz izpovedbe oškodovanke izhaja, da je obtoženec tedaj

fizično napadel tudi sina in zato ni pravilen zaključek

prvostopenjskega sodišča, da glede sina ni mogoče ugotoviti, da bi

obtoženčevo ravnanje pri njem povzročilo občutke prestrašenosti,

ogroženosti ali zgražanja. Na takšne ali tem podobne občutke je

nedvomno utemeljeno mogoče sklepati, saj ni dvoma, da se je sin za

svojo mater bal, se zanjo potegnil in bil zato s strani obtoženca

celo fizično kaznovan. Prav tako se ni mogoče strinjati z

ugotovitvami sodišča prve stopnje glede dejanja pod točko II/3, češ

da občutki prestrašenosti oziroma zgražanja pri obeh sestrah niso

nastali hkrati s storilčevim ravnanjem, neposredno za njim ali pa

vsaj v krajšem časovnem obdobju za tem. Pri obravnavanem dogodku res

ni bil nihče prisoten, vendar je oškodovanka o njem nekaj dni kasneje

obvestila svojo sestro A. M., ta pa tretjo sestro M. M. Obe sta si

bili skladni, da sta bili zaradi tega prestrašeni, saj sta se bali za

oškodovanko, M. M. pa je celo povedala, da jo je bilo groza. Ker je

takšno kaznivo dejanje lahko podano tudi takrat, ko tretje osebe za

storilčevo ravnanje zvedo kasneje in jih to vznemiri v obliki

navedenih posledic, le nekaj dni gotovo šteje za krajše časovno

obdobje, zlasti ob dejstvu, da je oškodovanka tudi sicer o domačih

razmerah, ki so trajale že dlje časa, iz sramu praviloma molčala.

Vsekakor pa je bistvena ugotovitev, da je do tovrstnih občutkov

prišlo zaradi obtoženčevega ravnanja in je tako med njim in občutki

prestrašenosti pri obeh sestrah podana vzročna zveza. Pravilna so

tudi stališča pritožnice glede kaznivega dejanja pod tč. II/4, saj

tudi sodišče druge stopnje ocenjuje, da je sodišče prve stopnje

napačno zaključilo, da pri tem dejanju ni mogoče ugotoviti, kaj je

obtoženčevo izvršitveno ravnanje, ker tega priča M. M., ki je po

telefonu slišala prepir med obtožencem in oškodovanko, ni znala

povedati, sama oškodovanka pa je dejala, da ji tedaj obtoženec

fizično ni hotel storiti ničesar. Obtožba v tem delu obtožencu očita,

da je oškodovanki ob prihodu domov dejal, da je pijanka, da se bo

valjala po blatu, ko se je zaradi strahu pred njim tresla, saj ji je

pred tem že grozil z orožjem, ji očital in grozil, da ji bo pokazal

svoje, da bo priletela na mino in da bo sama kriva, če bodo otroci

sirote. Iz takšnega opisa, ki ga je v svoji izpovedbi natančno in

konsistentno potrdila tudi oškodovanka, pa po mnenju pritožbenega

sodišča tudi jasno izhaja obtoženčevo izvršitveno ravnanje, ki je

najmanj v tem, da je oškodovanko hudo žalil, ji grozil in s tem z njo

grdo ravnal, saj se ga je očitno tudi zelo bala. Poleg tega pa

sodišče druge stopnje zavrača ugotovitve sodišča prve stopnje, da pri

tem dejanju ni podan element prestrašenosti, ogroženosti ali

zgražanja v družini. Iz izpovedbe oškodovanke, ki jo je potrdila tudi

priča M. M., ki se je v času prepira z A. pogovarjala po telefonu,

jasno izhaja, da je bil A. zaradi dogodka prestrašen, poleg tega pa

je takšne občutke mogoče pripisati tudi M. M., ki je na glavni

obravnavni povedala, da jo je prepir, ki ga je slišala po telefonu,

močno pretresel, zaradi slišanega je bila prestrašena in v šoku, bilo

jo je groza, tudi njo pa je po telefonu obtoženec žalil.

Pravilna je tudi ugotovitev okrožne državne tožilke v pritožbi, da je

sodišče prve stopnje nepravilno iz obtožbe izpustilo del, ki se

nanaša na zakonski znak prestrašenosti, ogroženosti oziroma zgražanja

v družini, saj zaradi tega v izreku sodbe niso opisani vsi zakonski

znaki kaznivega dejanja nasilništva.

Tudi če bi bilo mogoče pritrditi pravnim stališčem sodišča prve

stopnje v izpodbijani sodbi, da glede nekaterih opisanih ravnanj

obtoženca ni mogoče govoriti o izvršitvenih oblikah kaznivega dejanja

nasilništva po II. odst. 299. čl. KZ, sodišče prve stopnje ni ravnalo

pravilno, ko je ravnanja obtoženca preprosto zanemarilo in jih iz

celotnega opisa izpustilo. Sodišče je namreč dolžno v takšnem primeru

presojati, ali opisana ravnanja pomenijo znake kakšnih drugih

kaznivih dejanj. Pri kaznivem dejanju nasilništva gre namreč za

sestavljeno kaznivo dejanje, v katerem so konzumirana kazniva dejanja

po 169., 146. in 142. čl. KZ ter bi zato sodišče prve stopnje po

predhodnem preizkusu, ali je obtožbo glede teh dejanj podal

upravičeni tožilec oziroma, ali so bili predlogi za pregon podani v

roku iz 52. čl. ZKP, moralo presojati, ali so takšna kazniva dejanja

obtožencu dokazana in ali glede na časovno in krajevno povezanost ter

isto oškodovanko le ne spadajo tudi ta kazniva dejanja v okvir

nadaljevanega kaznivega dejanja nasilništva po II. odst. 299. čl. KZ,

za kakršnega je državna tožilka tudi vložila obtožnico.

Iz naštetih razlogov je zato sodišče druge stopnje ugodilo utemeljeni

pritožbi državne tožilke in izpodbijano sodbo razveljavilo.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti že

izvedene dokaze ter odpraviti nepravilnosti, ugotovljene v tem

sklepu. Ker je senat, ki je obravnaval zadevo v prvem postopku, kljub

storjenim nepravilnostim že zavzel svoje stališče glede dejanskih in

pravnih vprašanj, je pritožbeno sodišče odločilo, da bo v ponovljenem

postopku zadevo obravnaval drug senat.