Appeal dismissed; appeal court quashed first instance judgment for failure to instruct privileged witnesses of their right to refuse testimony.

Ob reševanju pritožbe zagovornika obtoženega J. K. se izpodbijana

sodba po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve

stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Pastorka je hči iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega

moža. Pastorka pa je obtožencu kot očimu sorodnica po svaštvu v prvem

kolenu, zato je oproščena dolžnosti pričanja po 2. točki I. odstavka

236. člena ZKP in je takoimenovana priviligirana priča.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo

obtoženega J. K. za dejanji, opisani pod tč. 1. in 2, spoznalo za

krivega dveh nadaljevanih kaznivih dejanj spolnega napada na osebo

mlajšo od 15 let po III. odstavku 183. člena KZ. Na podlagi istega

zakonskega določila mu je za dejanje pod tč. 1. določilo kazen tri

leta in šest mesecev zapora, za dejanje pod tč. 2. pa mu je določilo

kazen dve leti zapora, na kar mu je, skladno z določbami o steku,

izreklo enotno kazen pet let zapora. Na podlagi določbe I. odstavka

95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je

obtoženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka, ki bodo

odmerjeni s posebnim sklepom in na 200.000,00 SIT odmerjeno

povprečnino.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obtoženčev zagovornik zaradi

bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenskih sankcijah

ter predlagal, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano

sodbo tako spremeni, da obtoženca oprosti obtožbe, podrejeno pa se

zavzema za razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje

v novo sojenje.

Višja državna tožilka S. P. je na podlagi določbe II. odstavka 377.

člena ZKP predlagala, naj se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Predlog je pritožbeno sodišče vročilo obtožencu in zagovorniku.

Pri obravnavanju zagovornikove pritožbe, je pritožbeno sodišče, pri

uradnem preizkusu izpodbijane sodbe, ugotovilo, da je sodišče prve

stopnje storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8.

točke I. odstavka 371. člena ZKP (1. točka I. odstavka 383. člena

ZKP). Pritožnik tudi navaja, da naj bi bila podana navedena bistvena

kršitev določb kazenskega postopka, vendar pa kršitev obrazlaga s

tem, da se sodišče prve stopnje v sodbi opira tudi na izvedensko

mnenje dr. T. P., kar po mnenju pritožnika pomeni, da se sodba opira

na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi nedovoljenega dokaza in gre

iz tega razloga za kršitev 8. točke 371. člena ZKP. Vprašanja, ki jih

izpostavlja pritožnik, v zvezi z dokazno vrednostjo izvedenskega

mnenja dr. T. P. pa bodo lahko upoštevaje razloge, zaradi katerih je

pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni

dolžnosti, predmet nadaljnjega postopka pred sodiščem prve stopnje.

Obe nadaljevani kaznivi dejanji, za kateri je bil obtoženi

J. K. spoznan za krivega, sta bili storjeni na škodo njegovih pastork

K. K. (dejanje pod tč. 1.) in T. F. (dejanje pod tč. 2.). J. K. je

poročen z materjo oškodovank B. K. Oškodovanki sta, ko sta bili

povprašani na zaslišanjih v preiskavi in na glavnih obravnavah o

razmerju do obtoženca, povedali, da je obtoženec ali očim - izjava

K. K. oziroma, da je T. F. pastorka obdolženca (navedbe na list. št.

131 in 87 spisa, povzete nato tudi v zapisnikih o glavnih obravnavah,

na katerih sta bili zaslišani oškodovanki). V zapisniku o glavni

obravnavi dne 26.1.2004 na list. št. 229 in 232 so povzeti osebni

podatki obeh oškodovank. Iz zapisa izhaja, da je stanje

nespremenjeno. Enako velja za ugotovitve razmerja do obtoženca na

glavni obravnavi dne 3.5.2004, na kateri sta bili tudi zaslišani obe

oškodovanki. Iz osebnih podatkov, ki sta jih podali oškodovanki,

zaslišani kot priči, ko sta navedli razmerja do obtoženca, osebnih

podatkov obtoženca in iz podatkov matere obeh oškodovank B. K., je

razvidno, da je mati obeh oškodovank, poročena z obtožencem in da sta

oškodovanki obtoženčevi pastorki. Pastorka je namreč hči iz

prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža. Pastorka pa je

obtožencu kot očimu sorodnica po svaštvu v prvem kolenu, zato je

oproščena dolžnosti pričanja po 2. točki I. odstavka 236. člena ZKP

in je takoimenovana priviligirana priča. Priviligirane priče pa je

sodišče dolžno poučiti o pravni dobroti oprostitve dolžnosti pričanja

ter pouk in odgovor priče vpisati v zapisnik. Če priča izjavi, da se

odpoveduje pravici in da želi pričati, pa se jo mora tudi opozoriti,

da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba, četudi se bo

na kakšnem kasnejšem zaslišanju odpovedala pričevanju.

Oškodovanki sta bili zaslišani pred preiskovalno sodnico in

sicer T. F. 16.1.2001, K. K. pa 24.5.2001. Nato pa sta bili zaslišani

še na obeh, že navedenih, glavnih obravnavah. Oškodovanki sta bili

poučeni le po določbi II. odstavka 240. člena ZKP. Dan jima je bil

pravni pouk, ki velja za neprivilegirane priče, nista pa bili poučeni

o pravni dobroti oprostitve dolžnosti pričanja po določbi II.

odstavka 236. člena ZKP. 237. člen ZKP pa določa, da če je bil kot

priča zaslišan kdo, ki ne bi smel biti zaslišan kot priča (235.

člen), ali kdo, ki ni bil dolžan pričati (236. člen), pa o tem ni bil

poučen, ali se ni izrecno odpovedal tej pravici, ali pa pouk in

odpoved pričevanja nista zapisana v zapisnik, ali če je bil zaslišan

mladoletnk, ki ni mogel razumeti pomena pravice, da ni dolžan

pričati, ali če je bila izpovedba priče izsiljena s silo, grožnjo ali

kakšnim drugim podobnim prepovedanim sredstvom (III. odstavek 266.

člena), ne sme sodišče na tako izpovedbo opreti svoje odločbe.

Sodišče prve stopnje je na izpovedbi obeh oškodovank, ki nista bili

poučeni, da nista dolžni pričati, oprlo sodbo, ju ocenjevalo, soočalo

z drugimi izvedenimi dokazi ter navajalo razloge, kateri izpovedbi

verjame in kateri ne. Ker je tako sodišče oprlo sodbo na dokaz, na

katerega se sodba po določbah ZKP ne more opirati, je s tem storilo

bistveno kritev določb kazenskega postopka iz 8. točke I. odstavka

371. člena ZKP. Navedena bistvena kršitev določb kazenskega postopka

pa je takšne narave, da je pritožbeno sodišče, ko je navedeno kršitev

ugotovilo, ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe, moralo sodbo

razveljaviti (I. odstavek 392. člena ZKP).

Ker je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo zaradi ugotovljene

bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ni preizkušalo navedb v

pritožbi obtoženčevega zagovornika.

V ponovljenem sojenju, bo moralo sodišče prve stopnje izvesti vse, za

razsojo te kazenske zadeve relevantne dokaze, pri čemer bo seveda

moralo obe oškodovanki poučiti po določbi II. odstavka 236. člena ZKP

ter pouk in njun odgovor tudi zapisati v zapisnik ter nato po

opravljeni glavni obravnavi, glede na uspeh dokazovanja, ponovno

odločiti o obtoženčevi krivdi.