Court dismisses appeal; interest on enforcement costs runs from court order date, not invoice date.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the appeals filed by both the creditor and the debtor regarding enforcement costs. The creditor argued for interest starting from the invoice date, while the debtor contested the claim's timeliness and the seizure address. The court ruled that interest must begin from the court order date because the debt obligation and its amount were only legally determined at that moment.
Legislator headnote
AI generatedArticle 38 of the Enforcement Act; Article 365 of the Civil Procedure Act: Interest on enforcement costs accrues from the date of the court's order imposing the costs, as the obligation to pay and the specific amount become legally binding only upon that judicial decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Upnik je upravičen zahtevati zamudne obresti od stroškov izvršitelja
od dneva izdaje sklepa, s katerim je dolžniku naloženo, da plača
upniku te stroške.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da mora
dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 25.536,00 SIT stroškov izvršilnega
postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do
plačila.
Zoper navedeni sklep vlagata pritožbo upnik in dolžnica.
Upnik uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da se izpodbijani
sklep spremeni tako, da naloži dolžniku, da povrne stroške
izvršilnega postopka upniku v višini 25.536,00 SIT od dneva
zapadlosti računa št. 0495/05, to je 23.3.2005 podrejeno pa od dneva
prijave izvršilnih stroškov, to je 29.3.2005. Poudarja, da je
priglasil stroške z vlogo z dne 29.3.2005 z zamudnimi obrestmi od
23.3.2005 do dneva plačila. Datum pa sovpada z dnem zapadlosti računa
izvršiteljice. Sodišče je prijavo stroškov prejelo dne 29.3.2005, o
njej pa je odločilo 30.3.2005. Iz navedenega izhaja, da je strošek
izvršilnega dejanja prešel v sfero upnika z dnem zapadlosti računa
izvršiteljice. Ker je sodišče odločilo šele z dnem 30.3.2005, ostaja
potencialno obrestovanje vsote izvršilnih stroškov za obdobje med
obema datumoma kot škoda v breme upnika, za kar pa ni zakonsko
predvidenega ali drugega razumnega razloga. Zamudne obresti so
nesporna objektivna posledica zamude. Dolžnik je prišel v zamudo s
plačilom stroškov z dnem prijave stroškov to je z dnem 29.3.2005.
Dolžnica uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da se pritožbi
ugodi in izpodbijani sklep sodišča v celoti razveljavi. Poudarja, da
je upnik prijavil stroške po preteku enoletnega prekluzivnega roka po
izbrisu družbe R.E. d.o.o., Ljubljana. Upnik je tudi navedel napačen
naslov dolžnika in sicer P. 11, Kranj, kjer je sodni izvršitelj
poskusil opraviti rubež, ki pa je bil povsem nepotreben iz razlogov
na strani upnika in tudi neuspešen. Sodišče je odločilo preko
postavljenega zahtevka. Upnik je namreč v prijavi stroškov z dne
23.3.2005 zahteval, da mu dolžnik poravna znesek izvršilnih stroškov
sodnega izvršitelja v nižji višini, kot so mu bili dejansko prisojeni
s sklepom.
Pritožbi nista utemeljeni.
k pritožbi upnika
Upnik se neutemeljeno zavzema za to, da mu pripadajo zamudne obresti
že od dneva izstavitve računa izvršiteljice oziroma vsaj od prijave
stroškov v izvršilnem postopku. Stroški izvršitelja, ki jih mora
posledično plačati v izvršilnem postopku dolžnik, predstavljajo
namreč del izvršilnih stroškov, katerih sodna odmera v breme dolžnika
postane dolžniku znana šele od izdaje sklepa dalje (člen 38. ZIZ).
Pred izdajo sklepa o naložitvi stroškov dolžniku v korist upnika ni
znano v kakšnem obsegu bo moral dolžnik upniku povrniti stroške, ki
so nastali v zvezi z izvršilnim postopkom oziroma izvršilnimi
dejanji. Zato ga tudi ni mogoče pred tem trenutkom bremeniti z
zamudnimi obrestmi od odmerjenih stroškov. Višina stroškov, ki
bremenijo dolžnika, je ugotovljena šele s sklepom sodišča in šele
tedaj nastopi tudi obveznost plačila stroškov, torej tudi njihova
zapadlost oziroma zamuda dolžnika. Sodišče prve stopnje je torej
pravilno priznalo zamudne obresti šele od dneva izdaje sklepa dalje.
k pritožbi dolžnice
Določba 2. odstavka 394. člena ZGD določa, da lahko upniki
uveljavljajo terjatev do družbenikov v enem letu po objavi izbrisa iz
sodnega registra. Tej zakonski zahtevi, ki v primerih, ko se
uveljavlja izvršba zoper pravne naslednike izbrisane gospodarske
družbe, uzakonja enoletni prekluzivni rok za vložitev predloga za
izvršbo zoper družbenika izbrisane gospodarske družbe, je bilo v
konkretnem primeru ugodeno s tem, ko je upnik zoper dolžnico v
navedenem roku vložil predlog za nadaljevanje izvršbe in je sodišče s
pravnomočnim sklepom z dne 8.6.2004 izvršbo nadaljevalo zoper
dolžnico z novim izvršilnim sredstvom. Ta rok torej ne velja za
priglasitev stroškov izvršilnega postopka, kot zmotno meni
pritožnica. Roki za uveljavljanje stroškov postopka so določeni v
določbi 7. odstavka 38. člena ZIZ, po kateri mora upnik zahtevati
povrnitev izvršilnih stroškov takoj, ko nastanejo in je znana njihova
višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem
izvršilnem postopku oziroma zaključku zadnjega izvršilnega dejanja,
po katerem se izvršba ni nadaljevala. Pritožnica pa ne trdi, da ti
zakonski roki v konkretnem primeru niso bili spoštovani, iz podatkov
spisa pa tudi kaj takšnega ne izhaja.
Predmetni rubež izvršiteljica ni opravljala na naslovu P. F. 11,
Ljubljana, temveč na naslovu C. J. P. 1, Kranj in so zato pritožbene
trditve v tej smeri zgrešene. Enako velja za pritožbeni očitek, da
naj bi sodišče prekoračilo stroškovni zahtevek upnika in torej upniku
prisodilo več, kot pa je zahteval. Sodišče prve stopnje je namreč
izpodbijani sklep izdalo v zvezi s priglašenimi stroški
izvršiteljice, kot so razvidni iz računa štev. 2423/04, z dne
19.10.2004 (pripet na list štev. 26 v spisu), iz katerega izhaja
znesek 25.536,00 SIT, katerega je navedel upnik v vlogi z dne
29.12.2004, s katero je terjal povrnitev teh stroškov (na list štev.
31 v spisu). Sodišče prve stopnje je torej priznalo stroške povsem v
skladu z upnikovim predlogom.
Pritožbi sta ob povedanem neutemeljeni. Ni izkazan noben pritožbeni
razlog. Pritožbeno sodišče je ob povedanem moralo pritožbi zavrniti
in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 1. odstavka 365.člena ZPP v
zvezi s 1. odstavkom 354. člena in 366. členom ZPP in 15. členom
ZIZ).