Appeal dismissed; execution period for possession disturbance starts upon service, not finality.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (tč. 1 izreka) potrdi

sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

30-dnevni rok za vložitev izvršilnega predloga na podlagi sklepa o

motenju posesti začne teči od dneva pravnomočnosti. Rok za

prostovoljno izpolnitev obveznosti teče od vročitve sklepa dolžnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje med drugim odločilo,

da se izvršilni predlog zavrne v delu, ki se nanaša na izvršitev

upnikove denarne (pravilno nedenarne terjatve).

Zoper zavrnilni del sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje

upnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi

pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli izvršbo tudi

v zavrnilnem delu; podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sklep sodišča

prve stopnje razveljavi in v tem obsegu zadevo vrne v ponovno

odločanje. V pritožbi upnik navaja, da začne paricijski rok teči šele

s pravnomočnostjo odločbe, saj dokler odločba ni pravnomočna, od

dolžnika ni mogoče prisilno izterjati naložene obveznosti pa vse do

pravnomočnosti sodne odločbe. Tudi sam ne ve, ali je obveznost sploh

dolžan izpolniti. Tudi Vrhovno sodišče RS je v svojih odločbah (opr.

št. II Ips 346/2002) zavzelo stališče, da začne rok za izpolnitev

obveznosti teči šele po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, rok za

vložitev izvršbe pa po poteku paricijskega roka. Že zaradi pravne

varnosti ne more veljati drugačno štetje paricijskega roka v primeru,

da zoper prvostopenjsko odločbo ni vložena pritožba. Ne glede na

navedeno pa sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo, kdaj je bil

dolžniku vročen zavrnilni sklep in se v tem delu sklepa ne da

preizkusiti. Nadalje upnik navaja, da vročitev zavrnilnega sklepa z

dne 1.9.2004 ni bila opravljena pravilno, saj niso bili izpolnjeni

pogoji za t.i. fikcijo vročitve v smislu 142/4 oziroma 141. člena ZPP

in zaradi tega tudi ni mogel teči paricijski rok za izpolnitev

obveznosti.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je v zavrnilnem delu materialnopravno

pravilna. Na podlagi člena 429 ZPP izgubi upnik pravico zahtevati

izvršitev sklepa v izvršilnem postopku v 30 dneh po izteku roka, ki

je bil v sklepu določen zato, da ga opravi. Izpolnitveni rok za

izpolnitev obveznosti začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodne

odločbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev, kot pravilno ugotavlja

sodišče prve stopnje sklicujoč se na člen 313 ZPP in ne po

pravnomočnosti sklepa o motenju posesti, kot trdi upnik v predlogu in

pritožbi. Upnik se ne more uspešno pri tem sklicevati na sklep

Vrhovnega sodišča II Ips 346/2002, ko pa je šlo za popolnoma drugačno

situacijo. V tej zadevi je bilo poudarjeno, da rok za izpolnitev

obveznosti po sklepu o motenju posesti začne teči po vročitvi sklepa

sodišča druge stopnje, kar pomeni, da to velja samo za primere, ko je

odločeno o pravnem sredstvu, saj v takem primeru odločba postane

pravnomočna z dnem odločitve pritožbenega sodišča, njeni učinki pa

začnejo teči in s tem v zvezi rok za izpolnitev obveznosti šele z

njeno vročitvijo stranki, ki ji je naložena izpolnitev. V primeru pa

da dolžnik ne vloži pravnega sredstva, pa izpolnitveni rok začne teči

z vročitvijo sklepa o motenju posesti dolžniku.

Izvršilno sodišče je vezano na potrdila o pravnomočnosti in

izvršljivosti tako, da je neutemeljena trditev upnika v pritožbi, da

je bila nepravilno ugotovljena pravnomočnost in da sklep dolžniku ni

bil pravilno vročen. Sicer pa s temi trditvami v pritožbi upnik

navaja nova dejstva, kar v pritožbenem postopku ni dopustno, saj za

to upnik ne navaja nobenih opravičljivih razlogov.

Glede na navedeno je bilo pritožbo upnika zavrniti in v zavrnilnem

delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (člen 365 točka 2 ZPP v

zvezi s členom 15 ZIZ).