Appeal allowed: Enforcement on movables may be re-filed after seizure failure without ne bis in idem violation.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court dismissed the creditor's request to resume enforcement on movables after a seizure failed, but the appeal court overturned this decision. The creditor argued that since the debtor acquired new assets, enforcement should continue, drawing an analogy to income enforcement. The court held that the principle of ne bis in idem does not bar a new request for seizure once the initial enforcement proceeding remains active. Consequently, the appeal was allowed, the lower court's ruling was annulled, and the case was remitted for a new decision.
Legislator headnote
AI generated88. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 3. odstavek 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju: The failure of a seizure in enforcement proceedings does not preclude the creditor from requesting a new seizure of movables, as the principle of ne bis in idem does not apply within the same ongoing enforcement proceeding.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožbeni stroški upnika se odmerijo na 26.928,00 SIT.
[JEDRO]
V primeru, ko sodišče izvršbo na premičnine ustavi, ker se pri
rubežu niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, ni ovire, da
upnik v izvršilnem postopku, ki sicer še teče z drugimi izvršilnimi
sredstvi oziroma predmeti izvršbe, predlaga nadaljevanje izvršbe
ponovno z rubežem premičnin.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika z dne
22.10.2004 za nadaljevanje izvršbe na dolžnikove premičnine,
zavrglo, ker je izvršbo na premičnine že pravnomočno ustavilo.
Zoper sklep se upnik pravočasno pritožuje "iz vseh pritožbenih
razlogov" in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in
izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da ustavitev izvršbe na
določeno sredstvo, nikakor ne pomeni, da bi tega sredstva ne bilo
možno več predlagati. Upnik ni prišel do poplačila, ker dolžnik ni
imel rubljivega premoženja in je zato sodišče izvršbo na premičnine
ustavilo. Po neuradnih podatkih upnika je dolžnik pridobil nekaj
premičnega premoženja in bi tako lahko upnik prišel do poplačila,
zato je predlagal, da sodišče ponovno dovoli izvršbo na premičnine.
Po mnenju upnika gre za podoben primer, kot v izvršbi na osebni
dohodek dolžnika. Dolžnik ostane brez zaposlitve in se čez nekaj
časa ponovno zaposli pri drugem delodajalcu. V takem primeru sodišče
dovoli izvršbo tudi na OD pri drugem delodajalcu.
Pritožba je utemeljena.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v primeru, ko sodišče izvršbo na
premičnine ustavi, ker se pri rubežu niso našle stvari, ki so lahko
predmet izvršbe (88. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ni
ovire, da upnik v izvršilnem postopku, ki sicer še teče z drugimi
izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti izvršbe, predlaga nadaljevanje
izvršbe ponovno z rubežem premičnin (3. odstavek 34. člena ZIZ).
Tudi, če bi bila izvršba v celoti ustavljena (upnik bi npr.
predlagal le izvršbo na premičnine), ne bi bilo ovire, da upnik
takoj vloži nov predlog za izvršbo na premičnine, saj v izvršilnem
postopku ne velja načelo ne bis in idem. V obeh primerih je upnik
lahko "omejen" le s stroškovnimi posledicami (načelo potrebnosti
izvršilnih stroškov, 6. odstavek 38. člena ZIZ). Še posebej pa ni
ovire za nadaljevanje postopka z izvršbo na premičnine v konkretnem
primeru, ko so bili dolžniku J. M. določeni predmeti že zarubljeni
(list. št. 31), pri dolžniku M. V. pa rubež ni bil brezuspešen,
temveč sploh ni bil opravljen (primerjaj poročili izvršitelja list.
št. 45 in list. št. 52).
Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo,
izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje
v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v
zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljevanju postopka naj torej sodišče
prve stopnje o predlogu upnika ponovno odloči. Pritožbeno sodišče
tega ni smelo storiti, saj je takšna odločitev v pristojnosti
sodišča prve stopnje.
Pritožbeno sodišče je glede na uspešnost pritožbe, upniku odmerilo
njegove pritožbene stroške. Priznalo mu je priglašenih 200 točk za
pritožbo na podlagi 6. točke Tar. št. 27 Odvetniške tarife - OT ter
2 % materialnih stroškov, to je 4 točke, skupaj 204 točke. Ob
vrednosti odvetniške točke 110,00 SIT je to 22.440,00 SIT, skupaj z
20 % DDV (4.488,00 SIT) 26.928,00 SIT. Pritožbeno sodišče upniku ni
priznalo stroškov poizvedb, saj iz predloga (list. št. 64) ni
razvidno, da bi upnik opravljal kakšne poizvedbe, niti o tem ni
predložil dokaza. Priznalo pa mu tudi ni 50 točk iz naslova poročila
stranki, saj meni, da mu glede na konkretni sklep, ti stroški ne
gredo.