Court allows appeal, revokes first instance ruling, and remands case for re-evaluation of enforcement interest.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the creditor's appeal against the first instance decision to halt enforcement proceedings. The creditor had obtained a security interest before bankruptcy but failed to declare the claim in the bankruptcy process, which was subsequently concluded. The court found the first instance judge erred by not addressing the status of prior enforcement acts, necessitating a remand for the lower court to determine if the creditor still holds a valid legal interest in continuing enforcement.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju; Zakon o postopku izvršbe: When a creditor fails to declare a claim in a concluded bankruptcy proceeding, they lose the legal interest to continue enforcement against the individual debtor, but prior enforcement acts remain subject to re-evaluation by the lower court upon remand.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve
stopnje v ponovno odločanje.
Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji izvršilni stroški.
[JEDRO]
Ker je upnik pridobil terjatev pred uvedbo stečajnega postopka,
predlagal je izvršbo pred uvedbo stečajnega postopka, pa vendar ni
priglasil terjatve v stečajnem postopku, ki je sedaj pravnomočno
zaključen, je izgubil pravni interes za nadaljevanje izvršbe proti
fizični osebi. Pravni interes je procesna predpostavka do konca
izvršilnega postopka in ker je terjatev ugasnila, upnik nima več
pravnega interesa za nadaljevanje izvršbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je predlog upnika z dne 9.11.2004, da se
nadaljuje postopek proti R.K. zavrnilo in izvršilni postopek
ustavilo.
Proti temu sklepu vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov.
Na podlagi 1. odstavka 5. člena Zakona o gospodarskih družbah
odgovarja samostojni podjetnik za obveznosti z vsem svojim
premoženjem. V izvršilnem postopku je bila zarubljena dolžnikova
terjatev iz naslova zavarovalnice pri Z. T. d.d. in še ni bila
izplačana in na podlagi tega je upnik pridobil zastavno pravico, ki z
zaključkom stečajnega postopka nad dolžnikom ni prenehala. Enako
velja za premičnine. Dolžnik je v teku izvršilnega postopka očitno
razpolagal z zarubljenimi stvarmi, saj je sicer stečajni senat
Okrožnega sodišča v Novem mestu, v postopku St ugotovil, da dolžnik
na dan stečajnega postopka nima premoženja za poplačilo upnikov,
oziroma je dolžnik lažno prikazal, da nima premoženja in je upnika
oškodoval. To je bil razlog za ovadenje dolžnika po uradni dolžnosti.
Na pritožbo upnika je dolžnik odgovoril, da je upnik izgubil pravice
po preteku 15 dnevnega roka od objave sklepa o začetku in zaključku
stečaja v Uradnem listu, saj je po sklepu St upnik izgubil terjatev
oziroma civilnopravno varstvo. Višina terjatve, ki je bila zarubljena
s sklepom z dne 19.5.2004 ni bila določena, z rubežem premičnin pa
predmeti niso bili označeni ali odpeljani v hrambo. Dolžnik
premoženja razen invalidske pokojnine nima in prosi za oprostitev
plačila sodnih taks.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo potem, ko je zavrnilo
predlog upnika, da se nadaljuje postopek proti fizični osebi, to je
R. K., ker je menilo, da je odločilno, da terjatev izhaja iz časa
pred začetkom stečajnega postopka in da upnik svojih terjatev ni
prijavil v stečajnem postopku, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v
Novem mestu.
Pritožbeno sodišče se sicer strinja z materialnopravno podlago
sodišča prve stopnje v zvezi s tem spornem razmerjem. Tudi pritožbeno
sodišče šteje za odločilno dejstvo, da ima upnik terjatev do dolžnika
oziroma uveljavlja izvršilni naslov v tem izvršilnem postopku, to je
zamudna sodba opr. št. P 228/00, z dne 5.10.2000, predlog pa je bil
vložen 29.5.2001 (list. št. 1). Nato je izvršba tekla, bil je izdan
sklep o izvršbi, bil je opravljen rubež premičnin v letu 2001 in
rubež zavarovalnine na podlagi novega izvršilnega sredstva v letu
2004 (o tem je postal sklep o izvršbi pravnomočen 14.6.2004). Nato je
upnik sporočil sodišču 9.11.2004, da je bil 29.5.2004 uveden stečajni
postopek in sklep o stečaju samostojnega podjetnika objavljen v
Uradnem listu dne 6.10.2004 ter predlagal sodišču, naj nadaljuje
izvršbo na podlagi 5. člena Zakona o gospodarskih družbah.
Ob takem dejanskem stanju, ki ga pritožba ne graja, ima sodišče prve
stopnje prav, da ker upnik ni priglasil terjatev v stečajnem postopku
oziroma v skrajšanem postopku ni podal pritožbe proti sklepu
stečajnega senata, izgubi pravico nadaljevati postopek proti
dolžniku. Če upnik terjatve ne prijavi v prekluzivnem roku za prijavo
terjatev, potem preneha procesna predpostavka pravnega interesa za
vodenje pravde oziroma izvršbe (primerjaj komentar Plavšak N. Zakon o
prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV,
Ljubljana, 1997, stran 246). Pravni interes je procesna
predpostavka, ki jo mora imeti upnik tako ob začetku postopka, pa vse
do konca postopka. Če pravnega interesa ni več, sodišče razveljavi
opravljena procesna dejanja in predlog oziroma tožbo zavrže. V
konkretnem primeru pa sodišče prve stopnje ni odločilo o opravljenih
izvršilnih dejanjih. Upnik namreč navaja, da so bile določene
terjatve zarubljene in meni, da s prenehanjem terjatve zaradi stečaja
dolžnika še ni prenehala izvršba.
Ker sodišče prve stopnje o tem ni odločalo, gre pa za predhodno
odločitev pred ustavitvijo izvršbe, pritožbeno sodišče ni moglo
odločati samo, saj bi to pomenilo, da dolžniku vzame pravno sredstvo.
Zaradi zmotne uporabe 1. odstavka 274. člena ZPP v zvezi s 15. členom
ZIZ, je ostalo dejansko stanje v zvezi z opravljenimi izvršilnimi
dejanji nepopolno ugotovljeno, kar je narekovalo razveljavitev sklepa
in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. člen
ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o
predlogu upnika. Pri tem naj ugotovi, ali ima upnik pravni interes za
nadaljevanje izvršbe, kaj je z opravljenimi izvršilnimi dejanji
oziroma zatrjevano zastavno pravico in nato naj o zadevi ponovno
odloči. Pritožbeno sodišče le dodaja, da je zastavna pravica stranska
pravica (akcesorna), ki je v svojem obstoju vezana na obstoj
zavarovane terjatve (z izjemo na področju hipoteke, primerjaj
Komentar stvarnoprvnega zakonikam, Juhart M., Nova slovenska
zakonodaja, GV, Ljubljana 2004, stran 597 in naslednji). Zastavno
pravico je mogoče ustanoviti sicer tudi za pogojno terjatev (dolžnik
torej zmotno meni, da ni mogoče zavarovati bodočih in pogojnih
terjatev), vendar je treba upoštevati tudi določbo 137. člena SPZ, ki
ureja, da če preneha zavarovana terjatev, zastavna pravica preneha,
razen če zakon določa drugače.
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 166. člena
ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.