Court allows appeal, revokes first instance ruling, and remands case for re-evaluation of enforcement interest.

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve

stopnje v ponovno odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji izvršilni stroški.

[JEDRO]

Ker je upnik pridobil terjatev pred uvedbo stečajnega postopka,

predlagal je izvršbo pred uvedbo stečajnega postopka, pa vendar ni

priglasil terjatve v stečajnem postopku, ki je sedaj pravnomočno

zaključen, je izgubil pravni interes za nadaljevanje izvršbe proti

fizični osebi. Pravni interes je procesna predpostavka do konca

izvršilnega postopka in ker je terjatev ugasnila, upnik nima več

pravnega interesa za nadaljevanje izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je predlog upnika z dne 9.11.2004, da se

nadaljuje postopek proti R.K. zavrnilo in izvršilni postopek

ustavilo.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov.

Na podlagi 1. odstavka 5. člena Zakona o gospodarskih družbah

odgovarja samostojni podjetnik za obveznosti z vsem svojim

premoženjem. V izvršilnem postopku je bila zarubljena dolžnikova

terjatev iz naslova zavarovalnice pri Z. T. d.d. in še ni bila

izplačana in na podlagi tega je upnik pridobil zastavno pravico, ki z

zaključkom stečajnega postopka nad dolžnikom ni prenehala. Enako

velja za premičnine. Dolžnik je v teku izvršilnega postopka očitno

razpolagal z zarubljenimi stvarmi, saj je sicer stečajni senat

Okrožnega sodišča v Novem mestu, v postopku St ugotovil, da dolžnik

na dan stečajnega postopka nima premoženja za poplačilo upnikov,

oziroma je dolžnik lažno prikazal, da nima premoženja in je upnika

oškodoval. To je bil razlog za ovadenje dolžnika po uradni dolžnosti.

Na pritožbo upnika je dolžnik odgovoril, da je upnik izgubil pravice

po preteku 15 dnevnega roka od objave sklepa o začetku in zaključku

stečaja v Uradnem listu, saj je po sklepu St upnik izgubil terjatev

oziroma civilnopravno varstvo. Višina terjatve, ki je bila zarubljena

s sklepom z dne 19.5.2004 ni bila določena, z rubežem premičnin pa

predmeti niso bili označeni ali odpeljani v hrambo. Dolžnik

premoženja razen invalidske pokojnine nima in prosi za oprostitev

plačila sodnih taks.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo potem, ko je zavrnilo

predlog upnika, da se nadaljuje postopek proti fizični osebi, to je

R. K., ker je menilo, da je odločilno, da terjatev izhaja iz časa

pred začetkom stečajnega postopka in da upnik svojih terjatev ni

prijavil v stečajnem postopku, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v

Novem mestu.

Pritožbeno sodišče se sicer strinja z materialnopravno podlago

sodišča prve stopnje v zvezi s tem spornem razmerjem. Tudi pritožbeno

sodišče šteje za odločilno dejstvo, da ima upnik terjatev do dolžnika

oziroma uveljavlja izvršilni naslov v tem izvršilnem postopku, to je

zamudna sodba opr. št. P 228/00, z dne 5.10.2000, predlog pa je bil

vložen 29.5.2001 (list. št. 1). Nato je izvršba tekla, bil je izdan

sklep o izvršbi, bil je opravljen rubež premičnin v letu 2001 in

rubež zavarovalnine na podlagi novega izvršilnega sredstva v letu

2004 (o tem je postal sklep o izvršbi pravnomočen 14.6.2004). Nato je

upnik sporočil sodišču 9.11.2004, da je bil 29.5.2004 uveden stečajni

postopek in sklep o stečaju samostojnega podjetnika objavljen v

Uradnem listu dne 6.10.2004 ter predlagal sodišču, naj nadaljuje

izvršbo na podlagi 5. člena Zakona o gospodarskih družbah.

Ob takem dejanskem stanju, ki ga pritožba ne graja, ima sodišče prve

stopnje prav, da ker upnik ni priglasil terjatev v stečajnem postopku

oziroma v skrajšanem postopku ni podal pritožbe proti sklepu

stečajnega senata, izgubi pravico nadaljevati postopek proti

dolžniku. Če upnik terjatve ne prijavi v prekluzivnem roku za prijavo

terjatev, potem preneha procesna predpostavka pravnega interesa za

vodenje pravde oziroma izvršbe (primerjaj komentar Plavšak N. Zakon o

prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV,

Ljubljana, 1997, stran 246). Pravni interes je procesna

predpostavka, ki jo mora imeti upnik tako ob začetku postopka, pa vse

do konca postopka. Če pravnega interesa ni več, sodišče razveljavi

opravljena procesna dejanja in predlog oziroma tožbo zavrže. V

konkretnem primeru pa sodišče prve stopnje ni odločilo o opravljenih

izvršilnih dejanjih. Upnik namreč navaja, da so bile določene

terjatve zarubljene in meni, da s prenehanjem terjatve zaradi stečaja

dolžnika še ni prenehala izvršba.

Ker sodišče prve stopnje o tem ni odločalo, gre pa za predhodno

odločitev pred ustavitvijo izvršbe, pritožbeno sodišče ni moglo

odločati samo, saj bi to pomenilo, da dolžniku vzame pravno sredstvo.

Zaradi zmotne uporabe 1. odstavka 274. člena ZPP v zvezi s 15. členom

ZIZ, je ostalo dejansko stanje v zvezi z opravljenimi izvršilnimi

dejanji nepopolno ugotovljeno, kar je narekovalo razveljavitev sklepa

in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. člen

ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o

predlogu upnika. Pri tem naj ugotovi, ali ima upnik pravni interes za

nadaljevanje izvršbe, kaj je z opravljenimi izvršilnimi dejanji

oziroma zatrjevano zastavno pravico in nato naj o zadevi ponovno

odloči. Pritožbeno sodišče le dodaja, da je zastavna pravica stranska

pravica (akcesorna), ki je v svojem obstoju vezana na obstoj

zavarovane terjatve (z izjemo na področju hipoteke, primerjaj

Komentar stvarnoprvnega zakonikam, Juhart M., Nova slovenska

zakonodaja, GV, Ljubljana 2004, stran 597 in naslednji). Zastavno

pravico je mogoče ustanoviti sicer tudi za pogojno terjatev (dolžnik

torej zmotno meni, da ni mogoče zavarovati bodočih in pogojnih

terjatev), vendar je treba upoštevati tudi določbo 137. člena SPZ, ki

ureja, da če preneha zavarovana terjatev, zastavna pravica preneha,

razen če zakon določa drugače.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 166. člena

ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.