Statutory interest on enforcement costs runs from the court's ruling date, not the creditor's payment date.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the creditor's appeal against the lower court's decision to award statutory interest on enforcement costs only from the date of the court's ruling. The creditor argued that interest should run from the date they paid the enforcement agent's invoice, claiming this caused unnecessary financial loss due to the lower court's eight-month delay in ruling. The court rejected this, holding that interest is a penalty for the debtor's delay in paying a known debt, which only becomes known after the court determines the cost amount.
Legislator headnote
AI generated378. odstavek 3. člen Obligacijskega zakonika; 38. odstavek 8. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju: Zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov tečejo od dneva izdaje sklepa o njihovi odmeri do plačila, ne od dneva, ko je upnik plačal izvršiteljeve račune.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka sklepa)
potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov tečejo od dneva
izdaje sklepa o njihovi odmeri do plačila in ne od dne, ko je upnik
plačal izvršiteljev račun oziroma od dneva izstavitve tega računa.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 15.1.2005, opr.št. I
2001/3926-10, odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi
z dne 29.5.2001, opr.št. I 2001/3926, nadaljuje tudi z novim
izvršilnim sredstvom - z rubežem in prenosom sredstev dolžnika na
njegovem računu, odprtem pri xy, d.d., Ljubljana in na računu,
odprtem pri xz, d.d., Maribor (1. točka izreka), in dolžniku
naložilo, da upniku povrne nadaljnje izvršilne stroške v znesku
38.439,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa
do plačila.
Proti sklepu se je pritožila upnica. V pritožbi navaja, da je svoje
izvršilne stroške prijavila pravočasno v času trajanja postopka in
zahtevala, da ji jih povrne dolžnik z zakonskimi zamudnimi obrestmi
od dneva zapadlosti računa izvršitelja do plačila, sodišče pa je ji
je priznalo zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov šele od
dneva izdaje sklepa o stroških do plačila. Po mnenju upnice ji je
dolžnik dolžan zakonske zamudne obresti od stroškov plačati od dne,
ko so ti stroški nastali. Stroški so za upnico nastali z dnem
zapadlosti s strani izvršitelja izstavljenega računa in od tega dne
dalje bi bila upnica v zamudi, če stroškov ne bi pravočasno
izvršitelju plačala. Nedvomno pa grejo upnici zakonske zamudne
obresti od izvršilnih stroškov od dneva, ko je upnica te stroške
plačala izvršitelju. S tem dnem je zanjo nastala škoda. Za obstoj in
priznanje stroškov je dovolj, da je izvršitelj izstavil račun za
opravljena dela in od takrat dalje je bila upnica dolžna poravnati
izvršiteljev račun in takrat so upnici nastali ti stroški. Upničini
priznani izvršilni stroški ne morejo in ne smejo biti odvisni od
trenutka odločanja sodišča, ker bi bila s tem upnica oškodovana in
postavljena neenakopraven položaj. Že v konkretnem primeru je
predmetna škoda očitna, saj bi sodišče prve stopnje moralo o stroških
odločiti v 8 dneh, odločilo pa je šele po več kot dveh letih.
Verjetno je sodišče prve stopnje zavedlo dejstvo, da je upnica v
predlogu za izvršbo zahtevala plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov
z zakonskimi zamudnimi obrestmi od njihove odmere do plačila. Tak
predlog pa se ne nanaša na konkretne stroške. Tudi ta zahteva bi
lahko prišla v poštev le, kjer za priznanje stroškov ni potrebna
posebna zahteva, kjer sodišče samo po sebi odloča in priznava
določene stroške na podlagi predhodne splošne prijave. Upnica pa
lahko splošno prijavo vedno konkretizira in dopolni, kot je to
storila v konkretnem primeru. Sodišče namreč ne priznava stroškov
izvršitelja avtomatično na podlagi prijave stroškov v izvršilnem
predlogu, temveč mora upnik ponovno vložiti prijavo stroškov in
zahtevati, da stroške poravna dolžnik, sicer se stroški upniku kljub
splošnemu priznanju v sklepu o izvršbi ne priznajo. Za odločitvijo,
kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, je
upnico postavilo v neenakopraven položaj nasproti drugim upnikom, ki
niso že v predlogu za izvršbo podali prijave stroškov, pa so kljub
temu upravičeni do povrnitve stroškov na podlagi prijave stroškov,
podane do konca postopka. Prijava nadaljnjih izvršilnih stroškov je
povsem neodvisna od prvotnega predloga za izvršbo in neodvisna od
prvotnega predloga za povračilo teh stroškov. Taka prijava ima
samostojno usodo, neodvisno od prvotnega predloga in sklepa za
izvršbo in jo je v tej smeri tudi treba razlagati. Sodišče prve
stopnje bi zato pri odločanju moralo slediti zadnji zahtevi upnice za
povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, s katero je ta zahtevala,
da se ji od nadaljnjih izvršilnih stroškov priznajo zakonske zamudne
obresti že od samega nastanka stroška do plačila.
Pritožba ni utemeljena.
Zakonske zamudne obresti so kazen za zamudo z izpolnitvijo denarne
obveznosti (1. odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ). O
zamudi dolžnika s plačilom denarne obveznosti do upnika (v konkretnem
primeru s plačilom izvršilnih stroškov upnice), pa je mogoče govoriti
šele, ko je znana njihova višina. Višina izvršilnih stroškov, ki jih
mora upniku povrniti dolžnik, je znana šele s sklepom sodišča o
njihovi odmeri (8. odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju
- ZIZ). Dolžnik z višino teh stroškov ni seznanjen že pred tem, saj
izvršitelj obračun svojih stroškov, ki jih je imel z opravljanjem
izvršilnih dejanj, pošlje le upniku (1. odstavek 38.c člena ZIZ).
Izvršilne stroške mora najprej plačati upnik (1. odstavek 38. člena
ZIZ), saj je prav on sprožil izvršilni postopek. Upničine trditve, da
je škoda nastala od dneva plačila izvršiteljevega računa, ker od tega
dne dalje z denarjem, s katerim je plačala te stroške, zato ni na
mestu.
Sodišče prve stopnje o upničinih izvršilnih stroških, katero plačilo
je zahtevala z vlogo z dne 8.12.2003 in z dne 23.4.2004, res ni
odločilo v 8 dneh od prejema zahteve, kot mu ta nalaga 8. odstavek
38. člena ZIZ, temveč šele dne 15.1.2005. Če je upnici zaradi takega
ravnanja sodišča nastala kakšna škoda, to ne more iti v breme
dolžnika. Glede na to te njene pritožbene trditve za presojo
pravilnosti izpodbijanega sklepa ne morejo biti upoštevne.
Glede na vsebino upničine pritožbe sodišče druge stopnje še dodaja,
da upnica v izvršilnem predlogu sploh ni priglasila svojih izvršilnih
stroškov, temveč je le predlagala, da se izvršba na dolžnikove
premičnine opravi tudi zaradi izterjave izvršilnih stroškov, ki ji
bodo tekom postopka nastali. Ima pa prav, ko trdi, da mora, če želi,
da ji bo sodišče določene stroške priznalo, zahtevati in v tej
zahtevi stroške opredeljeno navesti. To je v konkretnem primeru
upnica tudi storila, tej zahtevi pa je sodišče sledilo in z
izpodbijanim sklepom (2. točka izreka sklepa) upnici priznalo
zahtevane stroške.
Ker je torej sodišče prve stopnje upničine izvršilne stroške odmerilo
pravilno in ker je pravilno tudi določilo, da zakonske zamudne
obresti od teh stroškov tečejo od dneva izdaje sklepa o njihovi
odmeri do plačila, je sodišče druge stopnje upničino pritožbo
zavrnilo in v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdilo sklep
sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku
- ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).