Appeal dismissed; claim for court penalties barred after requesting enforcement of judgment.

s k l e n i l o:

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Upnik lahko zahteva plačilo sodnih penalov (le) dokler ne predlaga

izvršitve sodne odločbe. Ker je upnik v obravnavanem primeru že

predlagal izvršitev sodne odločbe - z vložitvijo predloga za izvršbo

- je njegov predlog za izrek sodnih penalov neutemeljen.

Ureditev odpadnih in fekalnih voda tako, da se te ne bodo več stekale

iz dolžnikovih nepremičnin na nepremičnini upnika, ne predstavlja

nenadomestnega dejanja, saj tako dejanje namesto dolžnika lahko

opravi kdo drug.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 19.08.2004, opr.

št. In 2002/63-19, ugodilo dolžnikovemu ugovoru in sklep o izvršbi z

dne 03.09.2002, opr. št In 2002/63-2, razveljavilo, izvršbo ustavilo,

predlog za izvršbo in razširitev predloga zavrnilo ter upniku

naložilo, da dolžniku povrne stroške izvršilnega postopka v znesku

54.000,00 SIT.

Zoper izdani sklep je upnik vložil pritožbo, v kateri navaja, da je

podana bistvena kršitev določb postopka, saj ima sklep

pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker nima

razlogov o odločilnih dejstvih. Upnik je s predlogom za razširitev

izvršilnega predloga predlagal tudi izrek sodnih penalov v smislu

294. člena ZOR, kar je sodišče v izreku izpodbijanega sklepa sicer

zavrnilo, v obrazložitvi pa glede tega ni nobenih razlogov. Nadalje

navaja, da temelji izpodbijani sklep na nepravilno ugotovljenem

dejanskem stanju, saj sodba, ki predstavlja izvršilni naslov v

obravnavanem primeru, nalaga dolžniku, da uredi režim odpadnih in

fekalnih voda na svojem zemljišču, tako da se te vode ne bodo stekale

na upnikovo zemljišče. Gre za poseg, ki ga je treba opraviti na

dolžnikovih nepremičninah, pri čemer je način izvedbe prepuščen

dolžniku. V konkretnem primeru torej ne gre za takšno obveznost, ki

bi jo lahko namesto njega opravil upnik, kot to zmotno ugotavlja

sodišče, saj bi šlo v nasprotnem primeru za preglobok poseg v

dolžnikovo premoženjsko sfero. Ker je način izbire prepuščen

dolžniku, ta izbira ne more preiti na upnika, zato ne gre za dejansko

stanje, na katerega se nanaša 225. člen ZIZ, temveč 226. člen ZIZ.

Sodišče je v tem delu napačno uporabilo materialno pravo. Predlaga,

da Višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in

zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da v obrazložitvi

izpodbijanega sklepa ni navedlo razlogov, iz katerih je (kot sicer

izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa) zavrnilo njegov predlog za

izrek sodnih penalov. Sodišče prve stopnje je namreč obrazložilo

svojo odločitev in iz istih razlogov, zaradi katerih je ugodilo

dolžnikovemu ugovoru, sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za

izvršbo zavrnilo, zavrnilo tudi razširitev izvršilnega predloga, v

katerem je upnik predlagal izrek sodnih penalov (glej 2. odstavek na

zadnji strani obrazložitve izpodbijanega sklepa). Glede na upnikove

navedbe v pritožbi, pa pritožbeno sodišče dodaja še naslednje: na

podlagi 3. odstavka 212. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.

list RS, št. 51/98, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v

nadaljevanju ZIZ) lahko upnik zahteva plačilo sodnih penalov (le)

dokler ne predlaga izvršitve sodne odločbe. Ker je upnik v

obravnavanem primeru že predlagal izvršitev sodne odločbe - z

vložitvijo predloga za izvršbo - njegov predlog za izrek sodnih

penalov, glede na navedeno zakonsko določbo ni utemeljen.

Neutemeljeno upnik izpodbija tudi dejansko stanje, ugotovljeno pred

sodiščem prve stopnje, saj v pritožbi niti ne pojasni, katera dejstva

naj bi sodišče prve stopnje nepravilno oziroma nepopolno ugotovilo. V

delu, kjer graja uporabo materialnega prava na tako ugotovljeno

dejansko stanje, pa se pritožbeno sodišče - v izogib nepotrebnemu

ponavljanju - v celoti pridružuje razlogovanju prvostopenjskega

sodišča. Ureditev odpadnih in fekalnih voda tako, da se te ne bodo

več stekale z dolžnikovih nepremičnin na nepremičnini upnika, ne

predstavlja nenadomestnega dejanja, temveč je tako dejanje

nadomestno, saj ga lahko namesto dolžnika opravi kdo drug (225. člen

ZIZ). Čim pa je tako, pa je upnikov predlog, naj se izvršba opravi v

skladu z določbo 226. člena ZIZ, neutemeljen, zato je odločitev

prvostopenjskega sodišča pravilna.

Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče upnikovo pritožbo v

skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ

zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.