Appeal allowed: Notarial deed with implied consent constitutes valid execution title for mortgage enforcement.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first instance decision rejecting the execution request against the mortgagor's property. The court found that the notarial deed contained explicit clauses granting the mortgagee the right to register the security and a clear statement that the agreement was directly executable for the debt amount. Consequently, the court ruled that the document satisfied all statutory requirements for an execution title, including the necessary consent for enforcement.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-A); Zakon o postopku pri izvrševalnih posestvih (ZPP): A notarial deed containing clauses permitting the registration of a mortgage and explicitly stating direct executability constitutes a valid execution title, thereby satisfying the statutory requirement for the mortgagor's consent to enforcement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
[JEDRO]
Izjava zastaviteljice, zapisana v posojilni pogodbi, da skupaj s
posojilojemalcem kot porok in zavezanka iz te pogodbe soglaša, da je
ta pogodba (v notarskem zapisu) za točno opredeljeno dajatev oz.
plačilo neposredno izvršljiva, pomeni soglasje zastaviteljice, da se
opravi izvršba na njeno zastavljeno nepremičnino.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ob reševanju
dolžnikovega ugovora, po uradni dolžnosti razveljavilo svoj sklep o
izvršbi z dne 3.5.2004 in predlog za izvršbo na nepremičnino zastavne
dolžnice zavrnilo. Ocenilo je namreč, da predložena notarska listina
ni izvršilni naslov za dovolitev izvršbe zoper to dolžnico.
Proti taki odločitvi se upnik pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov
s predlogom, da se sklep razveljavi in potrdi sklep o izvršbi.
Opozarja, da je zastaviteljica v 5. točki posojilne pogodbe dovolila,
da se pri njeni nepremičnini vknjiži zastavna pravica in prepoved
odsvojitve in obremenitve. Iz 8. točke pogodbe pa še izhaja, da
posojilojemalec in porok soglašata, da je ta pogodba v delu, ki se
nanaša na dajatev oz. plačilo 25.400,00 DEM v tolarski protivrednosti
neposredno izvršljiva. V tem delu je torej porokinja dovolila oz.
soglašala, da se zaradi poplačila zapadle terjatve opravi izvršba na
zastavljeno nepremičnino, saj je soglašala, da je pogodba v delu, ki
se nanaša na plačilo dolgovanega zneska, neposredno izvršljiva.
Posojilna pogodba v notarskem zapisu torej vsebuje vse sestavine,
potrebne za njegovo izvršiljivost in dovolitev predlagane izvršbe na
1/2 nepremičnine vl. št. k.o. L, last porokinje, zastavne dolžnice
NR.
Pritožba je utemeljena.
Predlog za izvršbo je bil v tej zadevi vložen 2.2.2004, to je po
uveljavitvi ZIZ-A (21.9.2002), zato je po prehodni določbi zadnje
alinee 2. odst. 122. člena ZIZ-A (Ur. l. RS, št. 75/02) treba
uporabiti določila 250. člena tega noveliranega zakona. Sicer pa so
določbe prej veljavnega 250. člena ZIZ in sedanjega 250. člena ZIZ-A
glede potrebnega soglasja zastavitelja za vknjižbo hipoteke in opravo
izvršbe, vsebinsko enake. Soglasje zastavne dolžnice za ta dejanja je
torej nedvomno potrebno. Čeprav v predloženem notarskem zapisu
posojilne pogodbe (A6) sicer res ni izrecno in formalno navedeno kot
tako, pa po presoji pritožbenega sodišča iz vsebine listine pod
točkama 5. in 8., na kateri opozarja pritožba, povsem nedvoumno
izhaja, da je zastaviteljica NR soglašala tako z ustanovitvijo
hipoteke kot z opravo izvršbe na njeno nepremičnino. Pod točko 5. je
namreč v 2. odstavku določeno, da zastaviteljica dovoljuje, da se z
dogovorom strank za zavarovanje posojila po tej pogodbi ustanovljena
zastavna pravica na solastnem deležu nepremičnine vl. št. k.o. L,
kjer je vpisana parc. št. - hiša, v izmeri 154 mý in dvorišče v
izmeri 91 mý, vknjiži, kakor tudi prepoved odsvojitve in obremenitve
v korist posojilodajalca BD. Točka 8. pogodbe pa se glasi:
"Posojilojemalec in porok kot zavezanca iz te pogodbe soglašata, da
je ta pogodba v delu, ki se nanaša na dajatev oz. plačilo 25.400,00
DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju G. banke, d.d., za
nemško marko, skupaj z vsemi pripadki po pogodbi, neposredno
izvršljiva." Nobenega dvoma tako ni, da kot izvršilni naslov
predloženi notarski zapis vsebuje vse v 250. členu ZIZ-A predpisane
podatke, vključno s potrebnim
soglasjem zastaviteljice, da se po zapadlosti terjatve opravi izvršba
na njeno nepremičnino, pri čemer je zastaviteljica v navedeni točki
8. opredeljena celo kot zavezanka iz zapisane pogodbe.
Predloženi notarski zapis torej po presoji pritožbenega sodišča je
primeren izvršilni naslov za dovolitev predlagane izvršbe na
nepremičnino zastaviteljice. Izpodbijani sklep, ki mu tako lastnost
odreka in posledično izvršilni predlog zavrača, je bilo zato treba
razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v novo odločitev, to je
o uveljavljanih ugovornih razlogih (čl. 365, točka 3 ZPP v zvezi s
čl. 15 ZIZ).
Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 3. odst. 165. člena
ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.