Appeal dismissed; court held factual exit from dissolved company matters only for objection to execution, not continuation order.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep o nadaljevanju izvršbe

zoper dolžnico ZG (prvi odstavek točke I. izreka) potrdi.

Dolžnica ZG sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Vprašanje, ali je oseba dejansko izstopila iz izbrisane družbe še

pred izbrisom, postane pomembno šele pri odločanju o ugovoru zoper

sklep o izvršbi po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, vloženem

po izteku roka, in se o tem ne odloča pri izdaji sklepa o

nadaljevanju izvršilnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s

sklepom o izvršbi, opr. št. Ig 2000/04795 z dne 11.7.2000,

nadaljevalo zoper družbenika dolžnika, in sicer TG in ZG z novim

izvršilnim sredstvom: z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih

stvari in z rubežem plače (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo

upnici povrniti 34.892,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa do plačila

(II. točka izreka).

Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe se je dolžnica pravočasno

pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o

pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o

izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ugovarja svojo pasivno

legitimacijo v tej zadevi. Navaja, da je sicer bila družbenica v

navedenem podjetju, ki je sedaj izbrisano iz sodnega registra, da pa

je v skladu z akti družbe izstopila iz nje. Izstopno izjavo z dne

19.5.1997 je dne 20.5.1997 vročila vsem, ki jih je bila dolžna

obvestiti o izstopu, tako kot je bilo zahtevano po družbeni pogodbi,

kar je razvidno iz priložene izjave in potrjenega prejema dne

20.5.1997. Dejansko in pravno že od poteka trimesečnega roka od

podane izjave, tj. od 21.8.1997 ni več družbenica. Po njenem mnenju

se nanjo nikakor ne more nanašati noben predpis, ki ureja prehod

obveznosti z družbe G, d.o.o., na družbenike oziroma odgovornost za

obveznosti izbrisane družbe. Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper njo

kot družbenico je tako neutemeljen, sprejet ob napačni uporabi

materialnega prava in neupoštevanju dejanskega stanja. Nadalje tudi

navaja, da ni nikoli bila aktivna družbenica navedene družbe. Ves čas

je bila namreč zaposlena pri drugih delodajalcih in se za svojo

socialno varnost in socialno varnost svojih otrok nikoli ni zanašala

niti ni mogla zanašati na obravnavano podjetje. Terjatve tudi

izvirajo iz obdobja, ko sploh ni bila več družbenica, kaj šele

aktivna družbenica, ki bi imela vpliv na direktorja družbe. Družba je

imela tudi sedež na drugem naslovu, kot je njeno stanovanje.

Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep o nadaljevanju izvršbe

razveljavi s stroškovno posledico.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o nadaljevanju postopka zoper družbenika izbrisane družbe ima

dvojno naravo. Poleg tega da predstavlja sklep o izvršbi proti

družbeniku, je po vsebini tudi procesni sklep o tem, proti komu in

kdaj naj se nadaljuje izvršilni postopek, ki je bil prekinjen zaradi

izbrisa prvotnega dolžnika. V slednjem primeru pa je bistveno le, da

je oseba, proti kateri je v takem primeru dovoljeno nadaljevanje

izvršilnega postopka, vpisana kot družbenik izbrisane gospodarske

družbe v sodni register, in da je upnik pravočasno predlagal

nadaljevanje postopka zoper družbenike izbrisane družbe (kar med

strankama ni sporno). Vprašanje, ali je ta oseba dejansko izstopila

iz izbrisane družbe še pred izbrisom, pa postane pomembno šele pri

odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi po 12. točki prvega

odstavka 55. člena ZIZ, vloženem po izteku roka, in se o tem ne

odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka

(primerjaj sklep II Ips 301/2004). Iz sodnega registra je razvidno,

da je bila dolžnica v času izbrisa družbe G Poslovno svetovanje,

d.o.o., Š 10, Ljubljana, njena družbenica, zato je izpodbijani sklep

o nadaljevanju izvršbe zoper družbenico pravilen in zakonit. Ali je

družbenica dejansko in veljavno izstopila iz družbe, ali je bila

njena aktivna družbenica, pa bo odločalo sodišče prve stopnje s

sklepom o ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi.

Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani. Ker sodišče prve

stopnje tudi ni zagrešilo nobene izmed kršitev, na katere pazi

pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP

v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice

zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo

(2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka

165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnica s pritožbo ni

uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi

odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).