Branch office dismissed as non-entity; execution request rejected due to procedural defect.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se

predlog za izvršbo zavrže.

[JEDRO]

Podružnica ni pravna oseba in zato ne more biti stranka v postopku

pred sodiščem.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor

dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

Proti sklepu se je pravočasno pritožil dolžnik. Opozarja, da ni

nikoli sklepal nobene pogodbe preko V. zdravstvene zavarovalnice in

da preko nje tudi ni bil nikoli zdravstveno zavarovan. Sodišču druge

stopnje predlaga, da njegovo zadevo ponovno prouči in ugotovi, da on

ni dolžnik, saj si, glede na nizko pokojnino, dodatnega zdravstvenega

zavarovanja ne more niti privoščiti.

Pritožba je utemeljena.

Ko sodišče druge stopnje preizkuša sklep prvostopnega sodišča, pazi

pri tem po uradni dolžnosti tudi na to, ali ni morda podana bistvena

kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena v zvezi s

366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 in sprem.

- ZPP) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št.

51/98 in sprem. - ZIZ). Za navedeno kršitev gre, če se je postopka

udeleževal kot upnik ali dolžnik nekdo, ki ne more biti stranka

izvršilnega postopka. Pri preizkusu izpodbijanega sklepa v

obravnavanem primeru je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je bila v

postopku pred sodiščem prve stopnje ta bistvena kršitev določb

izvršilnega postopka storjena.

Glede na določbo 76. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je lahko

stranka izvršilnega postopka vsaka fizična ali pravna oseba. Poleg

tega je lahko stranka v postopku tudi nekdo, ki po materialnem pravu

sicer nima pravne sposobnosti, oziroma ni pravna oseba, če tako

določa poseben predpis, izjemoma pa so lahko stranke postopka tudi

posebne oblike združevanja, ki jim sodišče lahko prizna lastnost

stranke z učinkom v konkretni zadevi. Stranki postopka morata biti

določno in individualno opredeljeni že v izvršilnem predlogu. Pri

razlagi označbe strank pa mora sodišče poleg objektivnega zapisa v

uvodu predloga za izvršbo upoštevati predvsem, kako sta opredelitev

strank razumela sodišče in dolžnik, upoštevaje celotno vsebino

izvršilnega predloga (prim. dr. Galič: Fizična oseba in sposobnost

biti stranka v pravdnem postopku, Podjetje in delo št. 6/03).

Iz podatkov spisa izhaja, da se je izvršilnega postopka kot upnica

udeleževala V. Zdravstvena zavarovalnica d.v.z., Poslovna enota Krško

(prim. predlog za izvršbo, povratnice v spisu in označbo v uvodu

izpodbijanega sklepa). Iz sodnega registra, ki je javna knjiga, pa ni

razvidno, da bi pravna oseba s tako navedeno firmo obstajala. V

sodnem registru je vpisana le V. Zdravstvena zavarovalnica d.v.z. s

sedežem v Ljubljani.

Družba za vzajemno zavarovanje, kot posebna vrsta pravne osebe za

opravljanje dejavnosti na področju zavarovalništva, je urejena v 36.

do 64. členih Zakona o zavarovalništvu (Ur. l. RS št. 13/00 in sprem.

- ZZav), s tem da se glede ostalih vprašanj, ki v tem razdelku niso

urejena, smiselno uporabljajo določbe 1. do 6. poglavja Zakona o

gospodarskih družbah (Ur. l. RS št. 30/93 in sprem. - ZGD, prim. 37.

člen ZZav). Slednji podružnicam ali poslovnim enotam izrecno odreka

sposobnost biti stranka postopka v smislu 1. in 2. odstavka 76. člena

ZPP, saj v 2. odst. 31. člena (v zvezi s 37. členom ZZav) določa, da

podružnice niso pravne osebe. Sposobnosti biti stranka v postopku

podružnicam ne podeljuje niti poseben predpis, niti ne gre za tako

obliko združevanja, kateri bi sodišče lahko priznalo lastnost stranke

z učinkom v konkretni zadevi, saj podružnica nima lastnega premoženja

(prim. odločbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. III Ips 3/2000 in II Ips

309/2003). Stranka v izvršilnem postopku bi lahko bila edinole družba

(V. d.v.z., Ljubljana,), vendar pa se upnica v tem postopku ni

označila tako z nobeno vlogo.

Ker je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršena določba

11. točke 2. odst. 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom

ZIZ je bilo torej že iz tega razloga treba izpodbijani sklep

razveljaviti. Zato sodišče druge stopnje na pritožbene navedbe

dolžnika, ki se tičejo vsebinske odločitve sodišča prve stopnje, ni

odgovarjalo. Glede na naravo ugotovljene kršitve (neobstoječa pravna

oseba) pa drugostopno sodišče hkrati tudi ocenjuje, da pomankljivosti

glede tistega, ki sedaj nastopa kot upnik, niso odpravljive v smislu

1. odst. 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Odpravo

pomankljivosti bi lahko sodišče glede na določbo 1. odst. 81. člena

ZPP naložilo le stranki, na zahtevo katere se vodi postopek, medtem

ko v konkretnem postopku na aktivni strani osebe, ki bi bila sposobna

biti nosilec pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz procesnopravnega

razmerja, sploh ni. Zato je bilo treba izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje razveljaviti in predlog za izvršbo zavreči (3. odst. 354.

člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).