Appeal dismissed; ownership transfer via judgment requires finality, not just entry in land register.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against a lower court's order to establish a mortgage on real estate. The appellants argued they were no longer owners based on a final judgment and a sales contract, claiming the mortgage should not be established. The court ruled that while a judgment creates ownership upon finality, the land register entries at the time of the mortgage application showed the appellants as owners, and the sales contract was unproven. Consequently, the lower court's decision to secure the creditor's rights was upheld.
Legislator headnote
AI generatedZakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih 20. člen; 33. člen: Ownership acquired by final court judgment only becomes effective upon the judgment's finality, not upon entry in the land register, and prior unproven sales contracts do not negate registered ownership for the purpose of establishing security interests.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zamudna sodba, s katero se razvezuje izročilna pogodba, na podlagi
katere sta zemljiškoknjižna lastnika nepremičnin iz vložka X postala
dolžnika, in ki vzpostavlja lastninsko pravico nazaj na izročevalko,
je postala pravnomočna šele po izdaji sklepa o zavarovanju. Glede na
to se dolžnika v ugovoru ne moreta uspešno sklicevati na predmetno
sodbo in na podlagi le - te zatrjevati, da nista več lastnika
predmetnih nepremičnin, čeprav sta v zemljiški knjigi vpisana kot
lastnika.
Ker se na podlagi pravnega posla lastninska pravica pridobi šele z
vpisom v zemljiško knjigo, se dolžnika v ugovoru tudi ne moreta
uspešno sklicevati na kupoprodajno pogodbo in zatrjevati, da sta
nepremičnine iz vložka Y, katerih zemljiškoknjižna lastnika sta, s to
pogodbo prodala.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Trebnjem je s sklepom z dne 22.12.2004, opr. št. Z
2004/6-13, zavrnilo ugovor dolžnikov proti sklepu tega sodišča z dne
18.3.2004, opr. št. Z 2004/6.
Proti sklepu se je pritožila dolžnica. V pritožbi navaja, da z
dolžnikom že pred datumom izdaje izpodbijanega sklepa nista bila več
lastnika nepremičnin, na katerih je upnik predlagal ustanovitev
zastavne pravice, kar sta v ugovoru dokazovala s kupoprodajno pogodbo
in s pravnomočno sodbo. Ker je bila predmetna sodba izdana že pred
izdajo izpodbijanega sklepa, sodna odločba pa začne veljati že z
njeno izdajo, sodišče ne bi smelo izdati sklepa o zavarovanju, saj je
po mnenju pritožnice pomembno lastništvo nepremičnin na dan izdaje
sklepa o zavarovanju, ne pa na dan vložitve predloga za zavarovanje.
Ob izdaji sklepa o zavarovanju torej dolžnika nista bila več lastnika
spornih nepremičnin, to pa kljub temu, da sta bila v zemljiški knjigi
še vedno vpisana kot lastnika.
Pritožba ni utemeljena.
Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR (uporabiti ga je
treba v konkretnem primeru, ker dolžnika zatrjujeta prenehanje
lastninske pravice na spornih nepremičninah pred 1.1.2003, torej pred
uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika - Ur.l. RS, št. 87/2002 - SPZ)
v 20. členu določa, da se lastninska pravica pridobi po samem zakonu,
na podlagi pravnega posla, z dedovanjem (1. odstavek 20. člena ZTLR),
lahko pa tudi z odločbo državnega organa (sodno ali upravno, 2.
odstavek 20. člena ZTLR). Ker sodba začne učinkovati šele s
pravnomočnostjo, je treba 2. odstavek 20. člena ZTLR razlagati v tem
smislu, da se lastninska pravica pridobi na podlagi pravnomočne sodne
odločbe (sedaj 42. člen SPZ).
Sklep o zavarovanju zastavne pravice na nepremičninah, vpisanih v vl.
št. zemljiške knjige Okrajnega sodišča v T, in v vl. št. zemljiške
knjige Okrajnega sodišča v S., je bil izdan dne 18.3.2004. Zamudna
sodba Okrožnega sodišča v xy z dne 29.1.2002, opr. št. P, na katero
sta se sklicevala dolžnika v ugovoru in na katero se sklicuje
dolžnica tudi v pritožbi v dokaz trditve, da z dolžnikom ob izdaji
sklepa o zavarovanju nista bila več lastnika predmetnih nepremičnin,
pa je postala pravnomočna dne 24.3.2004 (glej klavzulo o
pravnomočnosti na sodbi). V času odločanja sodišča prve stopnje o
utemeljenosti predloga upnika za ustanovitev zastavne pravice torej
omenjena zamudna sodba še ni postala pravnomočna. Že iz tega razloga
ugovorno sklicevanje dolžnikov na predmetno sodbo ni bilo na mestu.
Dodatno pa iz razloga, ker sta bila dolžnika v času izdaje sklepa o
zavarovanju in tudi v času odločanja o ugovoru proti sklepu o
zavarovanju zemljiškoknjižna lastnika nepremičnin v vl. št. k.o.
C. (glej zemljiškoknjižna izpiska z dne 9.3.2004, ki jih je predlogu
priložil upnik, in zemljiško- knjižna izpiska z dne 24.3.2004 in
2.4.2004, ki se nahajata v spisu). Iz omenjenih zemljiškoknjižnih
izpiskov ne izhaja, da bi JB že pred izdajo sklepa o zavarovanju
vložila predlog za zaznambo spora ali po izdaji zamudne sodbe, na
podlagi le-te, predlog za predznambo lastninske pravice, kar bi lahko
imelo za posledico drugačno odločitev v konkretnem primeru. Iz
zemljiškoknjižnega izpiska z dne 28.6.2005, ki si ga je pridobilo
sodišče druge stopnje za vl. št. zemljiške knjige Okrajnega sodišča
v T, izhaja, da je JB šele dne 20.6.2005 predlagala začetek postopka
vknjižbe lastninske pravice na predmetnih nepremičninah nanjo.
Ker se na podlagi pravnega posla lastninska pravica na nepremičnini
pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR), tudi niso
bile utemeljene ugovorne trditve dolžnikov in tudi ni utemeljena
enaka pritožbena trditev dolžnice, da sta z dolžnikom že pred izdajo
sklepa o zavarovanju nepremičnine, vpisane v vl. št. zemljiške
knjige Okrajnega sodišča v S, prodala, v dokaz česar sta predložila
neoverjeno in na davčni upravi neprijavljeno kupoprodajno pogodbo z
dne 17.6.2000. Že iz zemljiško- knjižnega izpiska, ki ga je predložil
upnik, je izhajalo, da sta dolžnika lastnika predmetnih nepremičnin.
Enako pa izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 28.6.2005,
ki si ga je pridobilo sodišče druge stopnje.
Iz povedanega sledi, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo
ugovor dolžnikov proti sklepu o zavarovanju. Glede na to je sodišče
druge stopnje pritožbo dolžnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča
prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi
s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje zavrnilo
tudi njen zahtevek na povrnitev pritožbenih stroškov (1. odstavek
165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom
ZIZ). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o glavni stvari.