Appeal allowed; enforcement order revoked because creditor failed to prove debt transfer via certified document.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal and revoked the first-instance enforcement order against the debtor. The creditor requested enforcement based on a business ledger excerpt but failed to submit a public or legally certified document proving the transfer of the debt. The court held that under the Enforcement and Security Act, a third party must provide such certified proof to enforce a claim not originally held by the named creditor, rendering the initial enforcement order invalid.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 24. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju: Sodišče dovoli izvršbo na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, le če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže prenos terjatve; brez takšnega dokaza je izvršilni predlog zavrniti.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se
ugovoru ugodi, razveljavi sklep o izvršbi in predlog za izvršbo
zavrne.
Upnica je dolžna povrniti dolžnici stroške postopka v znesku
95.984,00 SIT v roku 8 dni.
[JEDRO]
Po določilu 1. odstavka 24. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo tudi na
predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, vendar
le, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila
terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne
listine naložilo dolžnici, da upnici plača glavnico v znesku
707.429,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 26.6.2001
dalje ter stroške izvršbe v znesku 16.100,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o izvršbi dalje. Hkrati je
dovolilo predlagano izvršbo. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo
dolžničin ugovor.
Proti takšni odločitvi je dolžnica vložila pravočasno pritožbo, s
katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega
prava in bistvene kršitve določb izvršilnega in pravdnega postopka
ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga
spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo ugovoru in
razveljavitvijo sklepa o izvršbi, podrejeno pa razveljavitev sklepa
in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da
bi moralo sodišče v smislu 2. točke 1. odstavka 55. člena Zakona o
izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) paziti, ali je listina,
na podlagi katere je izvršba dovoljena, izvršilni naslov ali
verodostojna listina. Nobena od listin, ki so bile podlage za izdajo
sklepa o izvršbi, ni verodostojna listina, saj nobena ni naslovljena
na dolžnico in ne vsebuje datuma zapadlosti terjatve. Upnik bi na
podlagi teh listin lahko uveljavljal svojo terjatev le v sodnem
postopku s tožbo.
Pritožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi upnica predlaga izdajo sklepa o izvršbi na
podlagi verodostojne listine na podlagi izpiska odprtih postavk, ki
se glasi na skupen znesek 845.653,88 SIT in ki ga je izdal M.
D., kupoprodajne pogodbe, sklenjene med M. D., d.d. in dolžnico,
cesijo M. D., d.d, s katero odstopa upnici terjatev zaradi plačila
odškodnine v višini 707.429,20 SIT in
listine o nakazilu 707.429,20 SIT M. D., d.d.. V smislu določila 23.
člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) bi lahko
bil verodostojna listina le omenjeni izpisek odprtih postavk oziroma
izpisek iz poslovnih knjig, ki pa se glasi na M. D., d.d. in ne na
upnico. Po določilu 1. odstavka 24. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo
tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik,
vendar le, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je
bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Tudi če bi
šteli, da je mogoče omenjeno določbo uporabiti tudi v primeru izvršbe
na podlagi verodostojne listine, bi bilo treba v obravnavanem primeru
zavrniti izvršilni predlog že zato, ker ne izpolnjuje omenjenega
pogoja iz 24. člena ZIZ, saj upnica ni predložila javne oziroma po
zakonu overjene listine o prenosu terjatve. Pri tem omenjeno zakonsko
določilo ne dela nikakršne razlike med pogodbeno cesijo in legalno
cesijo, kot bi bilo mogoče razumeti razloge sodišča prve stopnje, češ
da v obravnavani zadevi ne gre za cesijsko pogodbo, ampak za
subrogacijo. Ker v obravnavani zadevi torej zahtevani pogoj iz
določila 1. odstavka 24. člena ZIZ ni podan, bo moral upnik v pravdi
izposlovati izvršilni naslov zoper dolžnico in šele nato predlagati
zoper njo izvršbo. Iz navedenih razlogov je sodišče odločilo kot v
izreku tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v
zvezi s 15. členom ZIZ).